Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Raj (207-231)
- predvčérajšnji -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na drugi dan pred današnjim dnevom: predvčerajšnji dogodki / predvčerajšnjega časopisa nismo dobili ♪
- predvčérajšnjim prisl. (ẹ́) drugega dne pred današnjim dnevom: tvoje pismo je prišlo predvčerajšnjim; do predvčerajšnjim je obiskalo razstavo nad deset tisoč ljudi ♪
- pregrája -e ž (ȃ) 1. naprava za ločevanje a) prostora: delovni prostor s pregrajo; lesena pregraja; pregraja iz omar / prostor ima več pregraj je večkrat pregrajen b) koga, česa v prostoru: postaviti pregraje med živali / s pregrajo ločiti posamezne vrste blaga / kopne državne meje se naslanjajo na gorsko pregrajo // redko ločen, ograjen prostor; pregrada: odpeljati konja v pregrajo 2. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: napraviti okope in pregraje / svatje so se ustavili pred pregrajo // naprava, nameščena prečno na tok vode: betonska pregraja v hudourniku 3.
ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: premagati blokovske pregraje; družbene, formalne, rasne pregraje / ni maral delati pregraj med seboj in očetom ♪
- pregrajeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. s kako napravo ločevati a) prostor: dolge predsobe navadno pregrajujejo b) koga, kaj v prostoru: pregrajevati živali v hlevu, da se ne bi grizle 2. nameščati napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregrajevati ceste ♪
- prekrájati -am nedov. (á) star. spreminjati, predrugačevati: avtor članka samovoljno prekraja nekatera dejstva ♪
- prerájanje -a s (á) glagolnik od prerajati: duhovno prerajanje; neprestano prerajanje te dejavnosti ♪
- prerájati -am nedov. (á) delati, povzročati, da postaja kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: te ideje prerajajo društvo; pomlad preraja zemljo; dežela se preraja prerajajóč -a -e: vse prerajajoča ljubezen; ni se mogel nagledati prerajajoče se narave ♪
- pretrájati -am dov. (ȃ) knjiž., redko preživeti: njegovo delo bo pretrajalo naš čas / ljubezen pretraja tudi preizkušnjo ♪
- prigrájati -am dov. (ā) nar. gorenjsko prignusiti, pristuditi: prigrajal mu ga je, da ga ni želel več videti; tudi ta jed se mu je prigrajala ♪
- prikrájanje -a s (á) prikrojevanje: o njegovem delu je govoril brez idealiziranja in prikrajanja ♪
- prikrájati -am nedov. (á) prikrojevati: zgodbe je spreminjal in prikrajal; jezik je preveč prikrajal po dolenjski govorici; prikrajati dogodke po svoje / prikrajati teorijo svojim potrebam prilagajati ♪
- prikrájek -jka m (ȃ) knjiž., redko kot: rada je sedela v prikrajku in opazovala ljudi v sobi ♪
- prikrájen -jna -o prid. (ȃ) star. obroben, obkrajen: prikrajna deska / prikrajni mož v vrsti ♪
- prikrájšanje -a s (ȃ) glagolnik od prikrajšati: prikrajšanje za dediščino / prikrajšanje pri kupni pogodbi ♪
- prikrájšanost -i ž (ȃ) stanje prikrajšanega človeka: prikrajšanost otrok za brezskrbno mladost / občutek prikrajšanosti ♪
- prikrájšati -am dov. (ȃ) 1. narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi: prikrajšali so ga za dediščino, za dogovorjeno plačo / prikrajšati otroka za ljubezen; življenje ga je prikrajšalo za srečo / pri kupni pogodbi ga ni prikrajšal oškodoval; prikrajšal ga je pri zaslužku 2. z odstranitvijo dela skrajšati: prikrajšati drevescu veje in korenine pri sajenju / redko prikrajšati dobo čakanja skrajšati ● evfem. prikrajšali so ga za glavo obglavili so ga; ubili so ga; ekspr. prikrajšati komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost prikrájšan -a -o: v mladosti je bil za marsikaj
prikrajšan; čutil se je prikrajšanega; čustveno prikrajšani otroci ∙ publ. bili so prikrajšani za dve učni moči niso ju dobili ♪
- prikrajševánje -a s (ȃ) glagolnik od prikrajševati: prikrajševanje koga za svobodo; prikrajševanje in zapostavljanje ♪
- prikrajševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi: prikrajševati delavce za plačo / s slabim repertoarjem prikrajševati občinstvo za umetniški užitek 2. redko skrajševati: prikrajševati vršičke ♪
- prirájžati -am dov. (ȃ) star. pripotovati: prirajžati od daleč / no, pa sem prirajžal prišel ♪
- pŕvonagrajèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é) ki dobi prvo nagrado: prvonagrajeni avtor / ogled prvonagrajenih filmov ♪
- pŕvonagrajênec -nca m (ȓ-é) kdor dobi prvo nagrado: pogovor s prvonagrajencem grafične razstave / ta film je letošnji prvonagrajenec ♪
- pŕvonagrajênka -e ž (ȓ-é) ženska, ki dobi prvo nagrado: čestitati prvonagrajenki ♪
- razgrajáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) razgraja: umiriti razgrajača; razgrajači in pretepači ♪
- razgrájanje -a s (á) glagolnik od razgrajati1: razgrajanje ga moti; otroško razgrajanje; razgrajanje v gostilni ♪
- razgrajáški -a -o prid. (á) ki (rad) razgraja: razgrajaški fantje / razgrajaško vedenje ♪
82 107 132 157 182 207 232 257 282 307