Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raj (182-206)


  1.      ónkrajen  tudi ónkrájen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ȃ) 1. knjiž., redko onstranski: onkrajni svet 2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega ♪
  2.      ónkrajnost  tudi ónkrájnost -i ž (ọ̑; ọ̑-ȃ) knjiž., redko onstranstvo: življenje v onkrajnosti ♪
  3.      ónokraj  prisl. (ọ̑) star. onkraj: od onokraj se je slišal klic ♪
  4.      ónokraj  predl. (ọ̑) star. onkraj: mlin je onokraj potoka ♪
  5.      ozkokrájen  -jna -o prid. (ȃ) ki ima ozke krajce, krajevce: ozkokrajen klobuk, slamnik ♪
  6.      pirája  -e ž (ȃ) zool. južnoameriška in afriška sladkovodna roparska riba z zelo ostrimi zobmi, Serrasalmus: navadna, siva piraja ♪
  7.      pográjati  -am dov. (ā) raba peša ugotoviti, poočitati napake, pomanjkljivosti: pograjal je njegovo delo / večkrat ga pograja opomni, ošteje ♪
  8.      poigrájčkati se  -am se dov. (ȃ) ekspr. poigrati se: malo se poigrajčkaj z otroki / poigrajčkati se z dekletom ♪
  9.      pokràj  tudi pôkraj predl. (ȁ; ó) star., z rodilnikom ob, zraven: zavozil je v sneg pokraj ceste ♪
  10.      pokrájina  tudi pokrajína -e ž (ā; í) 1. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost: pokrajina se je spremenila; občudovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaranč / industrijska, kmetijska pokrajina // določeno manjše ali večje ozemlje sploh: megla leži nad pokrajino; Dolenjska, Primorska in druge slovenske pokrajine 2. v nekaterih državah višja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine ∙ avtonomna pokrajina v sklopu države, višje upravne enote organizirana politična skupnost z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti 3. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina: na steni je viselo nekaj pokrajin in portretov 4. knjiž., s prilastkom področje, območje: to so zanimive miselne pokrajine / z oslabljenim pomenom: odpreti komu pokrajine svoje duše; obdala ga je pokrajina molka ◊ jur. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo; rel. cerkvena pokrajina; urb. kulturna pokrajina kultivirana, preoblikovana ♪
  11.      pokrajínar  -ja m (ȋ) um. slikar, ki upodablja pokrajino; krajinar: pokrajinar in portretist ♪
  12.      pokrajínarstvo  -a s (ȋ) um. slikarstvo, ki upodablja pokrajino; krajinarstvo: gojiti pokrajinarstvo ♪
  13.      pokrajínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pokrajino: a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej c) pokrajinska skupščina, ustava pokrajínsko prisl.: ta država je pokrajinsko zelo različna ♪
  14.      pokrajínstvo  -a s (ȋ) 1. pripadnost določeni pokrajini: poudarjati svoje pokrajinstvo / slabš. otresti se ozkega pokrajinstva 2. obravnavanje, prikazovanje značilnosti določene pokrajine: želeli so pospeševati pokrajinstvo v literaturi, znanosti ♪
  15.      póltrájen  -jna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ā) agr. ki ostane določen krajši čas užiten, dober: poltrajni kruh; poltrajne klobase, konzerve ♪
  16.      porájanje  -a s (á) glagolnik od porajati: porajanje otroka / porajanje v porodnišnicah / porajanje nove družbene skupnosti / porajanje novega dneva ♪
  17.      porájati  -am nedov. (á) 1. knjiž. roditi, rojevati: poraja svojega prvega otroka / spočenjati in porajati 2. ekspr. povzročati nastanek česa: gospodarski razvoj je porajal nove poklice / opazovanje narave mu poraja ideje za umetniško ustvarjanje porájati se nav. 3. os., ekspr. nastajati, pojavljati se: porajal se je nov planet / živa narava se nenehno poraja / poraja se jutro, pomlad / porajajo se novi časi // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: vprašanja, ki se porajajo v teh letih; porajajo se nesoglasja, protislovja / čudne misli se mu porajajo; porajali so se mu očitki zaradi nje; v srcu se mu poraja upanje porajajóč -a -e: porajajoča ženska; porajajoče se življenje ♪
  18.      porájkelj  -klja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: najti primeren porajkelj ♪
  19.      porajkljáti  -ám dov. (á ȃ) nar. povezati s porajkljem: porajkljati s hlodi naložen voz / porajkljati vrv na senenem vozu s porajkljem napeti, nategniti ♪
  20.      porájtati  -am nedov. (á) nižje pog. zanimati se, meniti se: zanj nihče ne porajta / za njegove besede ne porajtaj / po večini ga ljudje sploh niso porajtali upoštevali ♪
  21.      porájtelj  -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: prožen porajtelj ♪
  22.      potrájati  -am nedov. in dov. (ȃ) nav. ekspr. trajati: da bi lepo vreme le še potrajalo / ali bodo drva potrajala do pomladi zadostovala ♪
  23.      prájêzik  -íka m (ȃ-é ȃ-í) lingv. teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega se je razvila določena skupina sorodnih jezikov: indoevropski prajezik ♪
  24.      prèdpredvčérajšnjim  prisl. (ȅ-ẹ́) tretjega dne pred današnjim dnevom: predpredvčerajšnjim je divjala huda nevihta ♪
  25.      predsrájčnik  -a m (ȃ) nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: bil je v fraku in svežem predsrajčniku; bel naškrobljen predsrajčnik ♪

   57 82 107 132 157 182 207 232 257 282  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA