Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rad (7.329-7.353)


  1.      šólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli / Slovenski šolski muzej b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja / šolska torba / šolski in predšolski otroci; šolska mladina c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče 2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko ● ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja ◊ rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice šólsko prisl.: njegove slike delujejo šolsko in prazno; problem so reševali preveč šolsko; spraševal ga je čisto po šolsko; šolsko pravilna pisava; sam.: žarg. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo ♪
  2.      šopíren  -rna -o prid. (ȋ) ekspr. ki se (rad) šopiri: bila je ošabna in šopirna / šopirno govorjenje bahavo ♪
  3.      šopíriti  -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi ♪
  4.      špagét  -a m (ẹ̑) nav. mn. podolgovat tanek izdelek iz testa: kupiti kilogram špagetov / odcediti špagete; krožnik špagetov / špageti s paradižnikovo omako ♦ gastr. špageti na milanski način, po milansko z milansko omako ♪
  5.      špaléta  -e ž (ẹ̑) grad. ploskev, ki v debelini stene omejuje odprtino oken, vrat: v špaleto vstaviti podboj / okenska, zidna špaleta ♪
  6.      špána  -e ž (á) etn. položaj treh kamenčkov, fižolov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki: doseči špano // igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov, fižolov taki položaji: igrati špano; žarg. radi vlečejo špano igrajo ♪
  7.      špánati  -am in špánati se -am se nedov. (ȃ) etn. igrati špano: zna dobro španati; radi so se španali ♪
  8.      španovíja  -e ž (ȋ) nižje pog. 1. poslovno sodelovanje: razdreti, skleniti španovijo / iti v španovijo s kom; biti v španoviji s kom ∙ nižje pog. fanta sta kradla v španoviji skupaj; pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi 2. skupina, druščina: pretrgal je zveze s svojo nekdanjo španovijo ♪
  9.      špárati  -am nedov. (á) nižje pog. varčevati: šparati za novo pohištvo / šparati pri hrani ∙ nižje pog. tega fanta doma šparajo mu ne nalagajo (težkega) dela; nižje pog. pri delu se špara ni delaven; kdor jezika špara, kruha strada kdor si ne upa, ne zna kaj vprašati, prositi, ima škodo, ne doseže tistega, za kar se poteguje ♪
  10.      špêcati  -am nedov. (ȇ) žarg. tožiti, ovajati: v šoli rad špeca / kaj hodiš za menoj in me špecaš doma ♪
  11.      špekulácija  -e ž (á) glagolnik od špekulirati: bil je kaznovan zaradi špekulacije; s špekulacijo je izgubila veliko denarja; trgovanje in špekulacija / špekulacija z ženitvijo / to je storil iz špekulacije // posel, ki izkorišča padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: špekulacija z zlatom je spodletela; začele so se raznovrstne špekulacije; boriti se proti špekulacijam; spretne, ekspr. umazane špekulacije / borzne špekulacije; pren. velike politične špekulacije ♦ fin. menične špekulacije ♪
  12.      špelúnka  -e ž (ȗ) knjiž. zakoten, zanemarjen gostinski lokal; beznica: stari del mesta z mračnimi špelunkami; predmestna špelunka ∙ knjiž. rada bi se preselila iz te špelunke iz tega slabega, neprimernega stanovanja ♪
  13.      špijonáža  -e ž (ȃ) vohunstvo: odkriti špijonažo; bil je aretiran in obsojen zaradi špijonaže / biti v službi nemške, sovražnikove špijonaže / gospodarska, industrijska špijonaža; vojaška špijonaža ♪
  14.      špijónski  -a -o prid. (ọ̑) vohunski: špijonska dejavnost / po vsej državi so razpredli svojo špijonsko mrežo; špijonska organizacija; špijonska radijska postaja ♪
  15.      špíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) pog. zbadati: špikati z iglo / žena ga špika zaradi pijače ♪
  16.      špílati  -am nedov. (í) nižje pog. igrati: ves večer je špilal (na) harmoniko / rad špila karte ♪
  17.      špináčnica  -e ž (ȃ) nav. mn., vrtn. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov: tudi blitva spada med špinačnice ♪
  18.      špitál  -a [au̯] m (ȃ) 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital ♪
  19.      šránga  -e ž (ȃ) etn. pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: postaviti šrango; svatovski sprevod je šel skozi šrango / plačati šrango odkupnino, ki se zahteva pri taki pregradi poti ● star. šranga pred mostom mitnica ♪
  20.      šrángati  -am dov. in nedov. (ȃ) etn. pregraditi pot ženinu z namenom, da plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: fantje so šrangali na koncu vasi ♪
  21.      štájerski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Štajerce ali Štajersko: štajerski hribi; štajerska dežela / štajerska narečja / štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc; štajerska vina / štajersko-koroška meja ◊ vet. štajerska pasma pasma kokoši jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc štájersko prisl.: govoriti (po) štajersko ♪
  22.      štampíljka  -e ž (ȋ) 1. priprava z gumijastim negativom določenega znaka, navadno pravokotne oblike: izdelovati štampiljke; vzeti štampiljko iz predala; štampiljka z znakom čebelice; štampiljka in blazinica 2. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti štampiljko / uradna štampiljka ● pog. planinska koča ima svojo štampiljko svoj žig ◊ adm. datumska, delovodna štampiljka ♪
  23.      štéditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. varčevati: za koga štedite, saj nimate otrok; z možem sta dolgo štedila / štediti pri hrani, obleki; štediti s papirjem ● knjiž. ni štedil jezika upal si je povedati, kar je mislil, da je prav; knjiž. malo bolj štedi svoje moči ne pretiravaj z napori; knjiž. če so dobro delali, ni štedil s pohvalo jih je rad pohvalil ♪
  24.      štekljáč  -a m (á) star. rokovnjač: štekljač je ukradel z dvorišča kokoš ♪
  25.      štemáti  -ám [tǝm] nedov. (á ȃ) star. ceniti: že od nekdaj ga je zelo štemal ∙ star. naj vedo, da jo štemam imam rad, ljubim štemáti se biti domišljav, prevzeten: nikar se tako ne štemaj zaradi tega štemán -a -o: kako je ta človek šteman; prisl.: štemano se držati ♪

   7.204 7.229 7.254 7.279 7.304 7.329 7.354 7.379 7.404 7.429  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA