Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Raca (548-572)


  1.      zagovárjati  -am nedov. (ȃ) 1. govoriti v korist koga, ki se negativno ocenjuje: kradel je, ti ga pa še zagovarjaš; matere rade zagovarjajo svoje otroke / zagovarjati koga pred kom; zagovarjati koga pred očitki // odvzemati, zmanjševati krivdo: morilca zagovarja znan odvetnik; zagovarjati koga pred sodiščem / zagovarjati se pred predstojnikom / pravno zagovarjati ♦ jur. zagovarjati obdolženca, obtoženca 2. dokazovati pravilnost česa, kar se zanikuje, ne priznava: zagovarjati drugačne metode dela; v razpravi so se zagovarjala različna stališča / zagovarjati moderne smeri v umetnosti 3. šol. pred komisijo dokazovati pravilnost trditev, navedenih v strokovnem, znanstvenem delu, navadno za dosego določenega naslova: zagovarjati disertacijo, diplomsko nalogo; uspešno zagovarjati seminarsko nalogo 4. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način a) zdraviti: zagovarjati bolno živino / zagovarjati bolezen, oteklino, urok / zagovarjati komu proti strupenemu piku b) odpravljati, odvračati kaj: zagovarjati sušo, točo c) jemati komu ali čemu določeno lastnost: zagovarjati strupene kače; zagovarjati strup č) dajati komu ali čemu zaželeno lastnost: zagovarjati koga, da bi postal zvest ♪
  2.      zahvaljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. izražati hvaležnost: zahvaljevati se darovalcem; zahvaljevati se za denar, prijaznost; star. zahvaljevati komu, koga za nasvet / kot vljudnostna fraza za prijaznost se vnaprej lepo zahvaljujem 2. vljudno odklanjati, zavračati kaj: zahvaljeval se je za ponudbe, češ da pomoči več ne potrebuje / ne, za takšno pomoč se zahvaljujem zahvaljujóč se -a -e: poslovili so se, zahvaljujoč se drug drugemu ● publ. zmagali so, zahvaljujoč se dobri igri v drugem delu tekme zaradi dobre igre ♪
  3.      zaletéti se  -ím se dov., zalêtel se (ẹ́ í) 1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim: v temi se zaleteti v zaboj; hote se zaleteti v koga / muha se zaleti v pajkovo mrežo // udariti s hitro vozečim vozilom ob kaj: zaleteti se z avtomobilom v drevo / zaletela sta se avtobus in tovornjak 2. začeti se hitro premikati z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: zaletel se je in preskočil potok; zaletel se je, da bi razbil vrata // s prislovnim določilom hitro se premikajoč usmeriti se kam: bik se je zaletel proti nam; jezdeca se zaletita drug proti drugemu // s prislovnim določilom hitro se premikajoč priti kam: ne zaleti se med goste, v sobo kakor zadnjič / ščuka se včasih zaleti na vodno površino 3. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotiti česa, narediti kaj: priznam, da sem se glede tega zaletel / zaleteti se z gradnjo, odgovorom 4. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izraziti pomisleke glede česa: zaleteti se v besedilo, program 5. priti kot tujek v grlo, sapnik in sprožiti kašelj: grižljaj se mu je zaletel; sapa, slina se mu je zaletela; brezoseb. zaletelo se mu je od smeha / ekspr. glas se mu je zaletel ● zaleteti se z glavo skozi zid, v zid poskušati izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. nekam, v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje zaletèn -êna -o: zaleten avtomobil; zaletena sapa ♪
  4.      zalístati  -am dov. (ȋ) 1. obrniti nekaj listov (knjige, zvezka): zalistati časopis; zalistati po knjigi; odprta knjiga se je zalistala nazaj // začeti nahitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste: zalistal je po reviji, da bi našel članek 2. knjiž. pognati liste: drevje je že zalistalo ♪
  5.      zamétati 2 -am nedov. (ẹ̑) star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: staro pohištvo zametajo 2. odklanjati, zavračati: zametati darila / zametati novo vero ● star. vse življenje so ga zametali zapostavljali, zaničevali ♪
  6.      zametávati 2 -am nedov. (ȃ) star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: pregledoval je gobe in zametaval neužitne; zametavati star časopisni papir 2. odklanjati, zavračati: zametavati pomoč / zametavati dokaze, pripombe / zametavati resnico ♪
  7.      zametováti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: zametovati stara oblačila 2. odklanjati, zavračati: zametovati darove / zametovati resnico ♪
  8.      zamíkati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi: hiš ne gradijo v ravni vrsti, ampak jih zamikajo ∙ knjiž. obračati in zamikati naslon pri sedežu pomikati nazaj zamíkati se 1. knjiž. premikajoč se prihajati za kaj: sonce se že zamika za goro / zamikati se za grmovje skrivati se, umikati se; zamikali so se pred burjo 2. ekspr. duševno se tako intenzivno usmerjati v kaj, da se ostalih stvari ne zaznava: mistično se zamikati 3. ekspr., v zvezi z v izraža nastopanje intenzivnega, poglobljenega razmišljanja o tem, doživljanje tega, kar izraža določilo: zamikati se v čas mladosti; njegov duh se zamika v prihodnost ♪
  9.      zapiráč  -a m (á) 1. priprava za zapiranje česa; zapiralo: okenski zapirač; zapirač pri ročni torbici / zapirač vode; zapirač za plin 2. del strelnega orožja za zapiranje, polnjenje strelne cevi; zaklep: deli zapirača; kovinski zvok zapirača ♪
  10.      zapóred  prisl. (ọ̑) 1. izraža razvrstitev, pri kateri si elementi sledijo v prostoru, času: postavili so se zapored / napisati števila zapored zaporedoma / ženske so zapored grabile in obračale 2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: kupil je zapored hišo in avtomobil; gostje so zapored odhajali 3. izraža, da si časovne enote, ponovitve neposredno sledijo: deževalo je pet dni zapored; trikrat zapored lahko ugibaš ● ekspr. pisci besedil so, kakor vidite, zapored pomembna imena vsi; ekspr. vsi zapored so čestitali tekmovalki za sijajno zmago prav vsi ♪
  11.      zára  -e ž (ȃ) nav. mn., nar. koroško ozara: obračati konje na zarah; popasene zare ♪
  12.      zardévati  -am nedov. (ẹ́) dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: zardevala je in se obračala vstran; zardevati od joka, sramu / zardevati v obraz zardevajóč -a -e: zardevajoč mu je odgovarjala; zardevajoč obraz; zardevajoče dekle ♪
  13.      zasipávanje  -a s (ȃ) glagolnik od zasipavati: zasipavanje jarkov; zasipavanje jezera s prodom / zasipavanje otroka z igračami ♪
  14.      zastaréti  -ím dov. (ẹ́ í) postati tak, da ni več v skladu a) s splošnim okusom določenega časa: nekateri izdelki hitro zastarijo; kroji oblačil lahko kmalu zastarijo b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: metode zdravljenja včasih hitro zastarijo; še tako sodoben stroj sčasoma zastari c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: njihovi nazori so že zastareli / ta predpis je že zastarel / novice hitro zastarijo / prava umetnina nikdar ne zastari zastarèl in zastarél -éla -o: zastarel stroj; zastarela ustanova ♦ lingv. zastarele besede v preteklosti rabljene besede, ki se v sodobnem knjižnem jeziku praviloma ne uporabljajo več; prisl.: zastarelo razmišljati; sam.: zavračanje zastarelega ♪
  15.      zasúti  -sújem dov., zasúl in zasùl (ú ȗ) 1. zakriti, prekriti kaj s čim sipkim, drobnim: zasuti položene cevi; zasuti zaklad / hudournik je zasul travnik s kamenjem in prodom // s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam narediti, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasuti jamo, vodnjak / zasuti grob // nar. nasuti, vsuti: zasuti koruzo v grot 2. 3. os. usuti se, utrgati se in zakriti, prekriti koga ali kaj: planince je zasul plaz; brezoseb. zasulo ga je v rudniku // s sipanjem povzročiti, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek je zasul izhod; plaz je zasul prepad 3. ekspr. vreči veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasuti nastopajoče s cvetjem / zasuti mesto, sovražnika z bombami 4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasuti otroka z igračami / zasuti koga z dobroto, z izrazi hvaležnosti / zasuti koga z delom zasúti se prenehati obstajati zaradi usipanja, trganja kake snovi: brezno se je zasulo zasút -a -o: zasut vodnjak; biti zasut s pismi; sam.: prikopati se do zasutih ♪
  16.      zasvojênost  -i ž (é) stanje zasvojenega človeka: alkohol, kajenje povzroča zasvojenost; zdraviti se zaradi zasvojenosti; zasvojenost z mamili / psihična zasvojenost pri kateri se zasvojenec vrača k uživanju kake snovi zaradi spomina na njen ugodni učinek; telesna zasvojenost pri kateri se ob prekinitvi pojavijo abstinenčne težave ♪
  17.      zavihováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol: zavihovati liste / zaradi mraza so si zavihovali ovratnike usmerjali, obračali jih navzgor // dajati, polagati del ob robu na del pred njim: zavihovati rokave ♪
  18.      zavračeváti  -újem nedov. (á ȗ) zavračati: zavračevati krave na pašnik / zavračeval je njihove pomisleke ♪
  19.      zavrnílen  -lna -o prid. (ȋ) ki izraža, vsebuje zavrnitev, zavračanje: zavrnilna izjava ♪
  20.      zdrávje  -a s (ȃ) stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma: bolnikovo zdravje se izboljšuje, krepi, slabša, vrača; uničevati, zapravljati si zdravje; ohraniti si zdravje do pozne starosti; paziti na zdravje; skrbeti za zdravje; biti, ostati pri zdravju zdrav; človek čvrstega, krepkega, rahlega, ekspr. železnega zdravja; zdravju škodljivo delo / duševno, telesno zdravje / biti slabega zdravja / kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje; pren. moralno zdravje naroda ∙ ekspr. zdravje kar žari iz nje zelo je zdrava; ekspr. pokati od zdravja biti zelo zdrav; ekspr. lica se ji svetijo od zdravja zelo je zdrava; ekspr. misliti na svoje zdravje živeti, ravnati tako, da se ne zboli; piti, trčiti na zdravje s slovesnimi besedami, z rahlim dotikom kozarca ob kozarec drugega in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; ekspr. plačati sedeče delo z zdravjem zboleti zaradi sedečega dela; dobro spanje je pol zdravja; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro ♦ rel. dušno zdravje // stanje živega bitja, v katerem vsi življenjski procesi potekajo normalno, brez motenj: skrbeti za zdravje rastlin, živali / industrija ogroža zdravje gozdov ♪
  21.      zgaráti  -ám tudi izgaráti -ám dov. (á ȃ) povzročiti, da se kdo z garanjem izčrpa, oslabi: gospodarji so zgarali delavce / gradnja hiše ga je zgarala / zgarati (si) roke / delo v rudniku mu je zgaralo moči zgaráti se tudi izgaráti se z garanjem se izčrpati, oslabiti: preveč delaš, se boš prehitro zgaral; zgarala se je za otroke; v tovarni se je zgaral; ekspr. zgarati se do smrti zgarán tudi izgarán -a -o: zgaran človek; ves zgaran se vrača z dela; suha in zgarana ženska; imeti zgarane roke; zgarana žival ♪
  22.      zgódaj  prisl. (ọ̑) izraža čas na začetku a) jutra: biti zgodaj pokonci; odhajal je zgodaj in se vračal pozno zvečer; prebudila se je, vstala je zgodaj / v povedni rabi zgodaj je, ljudje še spijo / zgodaj zjutraj, zastar. zgodaj na jutro b) predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: hoditi zgodaj spat; danes si pa zgodaj prišla; sneg je letos zgodaj zapadel; dovolj, zelo zgodaj / s trdim delom se je zgodaj prebil med najboljše; ekspr. zgodaj, prezgodaj je spoznala življenje ● že zgodaj je odšel od doma še zelo mlad; ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ♪
  23.      zgrabljálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju: zgrabljalnik in obračalnik / vrtavkasti zgrabljalnik ♪
  24.      zgrábljati  -am nedov. (á) z grabljami spravljati skupaj: obračati in zgrabljati krmo ♪
  25.      zíbati  tudi zibáti -ljem in -am, in zíbati -ljem in -am nedov. (í á í; í) enakomerno premikati kaj sem in tja ali navzgor in navzdol okrog njegove osi: zibati zibelko / valovi zibljejo jadrnico / zibati otroka, da bi zaspal; zibati na kolenih, rokah; stal je na petah in se zibal / medved je zibal glavo ∙ evfem. pri sosedovih bodo zibali dobili otroka; knjiž. zibali so ga v kmečki hiši rodil se je zíbati se tudi zibáti se, in zíbati se 1. enakomerno se premikati sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: ob lepi melodiji se je njeno telo začelo zibati; zibati se po taktu; pri hoji se ziblje v bokih; cveti, veje se zibljejo v vetru; zibati se kot pijanec, raca / ekspr. drobna senca se je zibala po cesti zibajoč se šla ♦ navt. ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi 2. zibajoč se biti, nahajati se kje: čoln se ziblje ob pomolu; ekspr. na prsih se mu zibljejo medalje / v vrču se je zibalo vino / ekspr. na ustnicah se mu ziblje sladek smehljaj / ekspr. cesta se je zibala pod njim zaradi vrtenja v glavi se mu je zdelo, da se cesta ziblje pod njim zibáje: zibaje se oditi, se približati zibajóč -a -e: zibajoč se premikati; zibajoči se koraki; v vetru zibajoča se svetilka zíban -a -o: ziban dojenček; ves rod je bil ziban v tej zibelki ♪

   348 373 398 423 448 473 498 523 548 573  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA