Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rac (76-100)



  1.      aristokracíja  -e ž () v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija
  2.      asekurácija  -e ž (á) zastar. zavarovanje: socialna asekuracija
  3.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
  4.      aspiracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aspiracijo: aspiracijska priprava ◊ med. aspiracijska pljučnica pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi
  5.      avtokracíja  -e ž () politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju
  6.      bankokracíja  -e ž () ekon. odločilen vpliv bank v narodnem gospodarstvu: moč bankokracije // v kapitalistični ekonomiki oblast, moč bankirjev: govor proti bankokraciji
  7.      baráčnica  -e ž () nar. vzhodno astra
  8.      beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svojeigr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
  9.      beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače
  10.      beráček  -čka m (á) otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček
  11.      beráčenje  -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
  12.      beračíca  -e ž (í) ženska oblika od berač1: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil
  13.      beračíja  -e ž () ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo
  14.      beráčiti  -im nedov.) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen
  15.      beračón  -a m (ọ̑) slabš. berač1: raztrgan beračon / ne boš vzela tega beračona
  16.      birokrácij  -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija
  17.      birokracíja  -e ž () 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
  18.      bógrač  -a m (ọ̑) gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami: jesti bograč
  19.      bracêra  -e ž () navt. dalmatinski ribiški čoln, navadno z enim jamborom: bracera je odplula iz zaliva
  20.      bráč 1 -a m () muz. srednje velika tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: brenkati na brač
  21.      bráč 2 -a m (á) nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja
  22.      bráčka  -e ž () gozd. braška
  23.      brbráč  -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: ne poslušaj tega brbrača
  24.      brezzráčen  -čna -o prid. (á ā) ki je brez zraka: brezzračen prostor; brezzračna kovinska cev // redko ki ima premalo (svežega) zraka: brezzračna ječa; brezzračne sobe z zaprtimi okni
  25.      brezzráčje  -a s () redko brezzračno stanje: brezzračje v cevi

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA