Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rac (51-75)



  1.      računovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na računovodje ali računovodstvo: računovodsko delo / nadzorovanje računovodske službe
  2.      računovódstven  -a -o prid. (ọ̑) računovodski: računovodstveni predpis / računovodstvena služba
  3.      računovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo: imajo dobro organizirano računovodstvo ♦ ekon. finančno, stroškovno računovodstvo // oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: več let je delal v računovodstvu
  4.      račúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; računski znak; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast; napisati domačo računsko nalogo; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanjefin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje račúnsko prisl.: naloge je treba rešiti še računsko
  5.      račúnstvo  -a s () nauk o računanju s števili: osnovni pojmi računstva; računstvo in geometrija / pri računstvu se učijo o deljenju in množenju; učbenik računstva / obvladati računstvo računanje
  6.      aberácija  -e ž (á) 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
  7.      aberacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
  8.      administrácija  -e ž (á) 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
  9.      administracíjski  -a -o () pridevnik od administracija: administracijsko delo
  10.      adorácija  -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
  11.      aglomerácija  -e ž (á) 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah ◊ metal. obrat za pripravljanje rude
  12.      ágromeliorácija  -e ž (-á) tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč: zagotoviti sredstva za agromelioracijo
  13.      ágromelioracíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na agromelioracijo: agromelioracijski ukrepi
  14.      akcelerácija  -e ž (á) knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti
  15.      akceleracíjski  -a -o () pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki
  16.      akulturácija  -e ž (á) knjiž. prilagoditev novemu (kulturnemu) okolju: nagla akulturacija priseljencev; avto je zanje dokaz akulturacije na višji standard
  17.      aliterácija  -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
  18.      alterácija  -e ž (á) knjiž. sprememba, menjava: alteracija glasu / duševna alteracija ◊ med. maligna alteracija tkiva; muz. alteracija kromatično zvišanje ali znižanje tona
  19.      ameliorácija  -e ž (á) agr. melioracija: amelioracija kmetijskih zemljišč
  20.      antracén  -a m (ẹ̑) kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana
  21.      antracénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na antracen: antracenovi derivati / antracenovo olje
  22.      antracénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na antracen: antracensko olje / antracenska barvila
  23.      antracít  -a m () premog najvišje kalorične vrednosti: lignit in antracit
  24.      antracíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit // po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve antracítno prisl.: antracitno siv ton
  25.      antracítov  -a -o () pridevnik od antracit: antracitov pepel

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA