Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rabu (10)

1.      rabúka  -e ž (ȗ) pog. glasen, bučen prepir, pretep: nenadoma je na cesti nastala rabuka; izzvati rabuko; dijaška, fantovska rabuka / nemiri in rabuke po deželi spopadi, spori ♪
2.      rabulíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor spretno, zvito spreminja smisel besed, zakonov: ta odvetnik je pravi rabulist ♪
3.      rabulístika  -e ž (í) knjiž. spretno, zvito spreminjanje smisla besed, zakonov: v poklicu si je večkrat pomagal z rabulistiko; v njegovem spisu je mnogo protislovij in rabulistike ♪
4.      rabútanje  -a s (ȗ) glagolnik od rabutati: rabutanje v sosedovem sadovnjaku ♪
5.      rabútati  -am nedov. (ȗ) pog. trgati, nabirati na tujem: rabutati češnje ♪
6.      marabú  -ja m (ȗ) zool. velika tropska ptica, ki glave nima porasle s perjem, Leptoptilus: peresa marabuja / afriški marabu ♪
7.      narabútati  -am dov. (ȗ) pog. natrgati, nabrati na tujem: jedli so jabolka, ki so jih narabutali v sosedovem sadovnjaku; narabutati nekaj grozdja, repe ♪
8.      trabúka  -e ž (ȗ) nekdaj kratka, na sredi odebeljena cigara iz srednje dobrih vrst tobaka: kaditi trabuko; trabuka in havana ♪
9.      vrabúlja  -e ž (ú) samica vrabca: vrabulja in vrabec znašata gnezdo ♪
10.      vrabíca  -e ž (í) nar. vrabčevka, vrabulja: vrabec in vrabica ♪