Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rab, Rab (677-701)
- ♪
- grábljevec -vca m (á) grabljač: pri košnji je bil za grabljevca ♪
- ♪
- ♪
- grábljevka -e ž (á) grabljica: grabljevke so razstiljale kopice ♪
- ♪
- ♪
- grabljíca -e ž (í) ženska, ki grabi, spravlja seno: grabljice hitijo, ker se bojijo dežja; kosci in grabljice ♪
- ♪
- ♪
- grábljice -ljic ž mn. (á ȃ) manjšalnica od grablje: s seboj je vzela motiko in železne grabljice / grabljice v vodi so zadrževale listje in veje ♪
- ♪
- ♪
- grábljišče in grabljíšče -a s (á; í) držaj pri grabljah: nasaditi čeljusti na grabljišče; držati za grabljišče ◊ bot. poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis ♪
- ♪
- ♪
- grabljív -a -o prid. (ȋ í) zastar. grabežljiv: grabljiv človek / z grabljivimi rokami je segel po cvetju / grabljiva zver ♪
- ♪
- ♪
- grabljívec -vca m (ȋ) 1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca 2. roparska žival: ptiči grabljivci ♪
- ♪
- ♪
- grabljívka -e ž (ȋ) 1. nar. grabljica: Preden je sonce dodobra osušilo roso, so grabljivke veliki zagrabek pretrgale v več pasov (F. Bevk) 2. roparska žival: lokarde so hude grabljivke ♪
- ♪
- ♪
552 577 602 627 652 677 702 727 752 777