Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Rab, Rab (526-550)


  1.      famózen  -zna -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. splošno znan, zlasti zaradi slabih lastnosti, značilnosti; zloglasen, razvpit: zaradi tiste famozne kritike je bila akcija izgubljena; niso še pozabili famozne zgodbe o njem 2. raba peša slovit, znamenit: famozni državniki, pisatelji / to je naravnost famozna zamisel ♪
  2.      fànt  fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant // ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant // ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta 2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant // pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante // pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta 3. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; to je njen fant 4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo 5. igralna karta z moško figuro: pikov fant 6. pog., v medmetni rabi izraža a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant ♪
  3.      fantásten  -tna -o prid. (ȃ) raba peša fantastičen: fantastna podoba, scena, slika / ta človek ima naravnost fantasten spomin; sam.: njegove slike imajo nekaj fantastnega in romantičnega ♪
  4.      fantástičen  -čna -o prid., fantástičnejši (á) 1. nanašajoč se na fantastiko; domišljijski, sanjarski: to so nerealni in fantastični načrti; fantastičen privid; fantastičen svet; skrivnostna bitja so si zamišljali v najbolj fantastičnih podobah / otrok ljubi fantastične opise / fantastični film 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, čudovit: fantastičen razmah znanosti; ima fantastičen spomin / vozili so s fantastično hitrostjo / iron. v sobi je bil fantastičen nered // nenavadno, izredno lep: fantastična arija; ima fantastično stanovanje fantástično prisl.: živila so se fantastično podražila; to je fantastično daleč / v povedni rabi na izletu je bilo fantastično; sam.: v njegovi skladbi je nekaj fantastičnega ♪
  5.      fáška  -e ž (ȃ) nar. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo; butara: Med prvo vojno jo [skrinjo] je dal oče napraviti, da smo skrivali v njej koruzo in drugo, med faške smo jo založili (K. Grabeljšek) ♪
  6.      fedaín  -a m (ȋ) zlasti v arabskem okolju pripadnik palestinske gverilske osvobodilne organizacije: napad fedainov ♪
  7.      feláh  -a m (ā) v arabskem okolju kmet: egiptovski felahi; nizka življenjska raven felahov ♪
  8.      felúka  -e ž (ȗ) navt. trijamborna tovorna jadrnica z latinskimi jadri, v rabi zlasti v Sredozemskem morju: arabske feluke; obrežne feluke z razpetimi jadri ♪
  9.      fenól  -a m (ọ̑) kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino: zastrupitev rib zaradi fenola v odplakah // raztopina te snovi: razkužiti s fenolom; duh po fenolu 2. nav. mn. aromatska spojina, ki ima hidroksilno skupino: uporaba fenolov ♪
  10.      fenoplást  -a m (ȃ) nav. mn., kem. umetna smola iz fenola in formaldehida: uporaba fenoplastov v elektrotehniki ♪
  11.      ferít  -a m (ȋ) 1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi: manganov ferit; proizvodnja feritov in magnetov; uporaba feritov v elektroniki 2. metal. čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
  12.      fermènt 1 -ênta m (ȅ é) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: fermenti nastajajo v živih celicah; prebavni fermenti; pren., publ. igrati vlogo fermenta napredne misli ● publ., ekspr. ves arabski svet je danes v fermentu v vrenju, gibanju ♪
  13.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma ♪
  14.      figúra  -e ž (ȗ) 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki ♦ geom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi ∙ slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur ♪
  15.      figurálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na figura 1 in 5: figuralna kompozicija, slika / figuralni ples / figuralni let letala ♦ muz. figuralna glasba glasba v 17. in 18. stoletju, ki uporablja ustaljene figure; um. figuralna umetnost umetnost, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja figurálno prisl.: figuralno okrašen kapitel ♪
  16.      fiksíren  -rna -o prid. (ȋ) ki se rabi za fiksiranje: fiksirni obroč, vijak ♦ fot. fiksirna kad; fiksirna kopel ♪
  17.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  18.      finálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na finale, zaključen: finalni turnir; finalno srečanje, tekmovanje / finalni prizor // ki zajema zadnjo stopnjo izdelovanja, obdelovanja: finalna dela na stavbi še niso končana / finalna industrija / finalni izdelki izdelki za neposredno uporabo 2. knjiž. usmerjen k namenu, cilju: finalno opazovanje duševnosti ♦ lingv. finalni stavek odvisni stavek, ki izraža namen dejanja nadrednega stavka; namerni odvisnik ♪
  19.      firmamènt  -ênta m (ȅ é) raba peša nebo, nebesni obok: zvezde na firmamentu; pren. na političnem firmamentu se je pojavila nova država ♪
  20.      fisíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fisijo: zavzemajo se za uporabo fisijskega materiala v miroljubne namene ♪
  21.      fízika  -e ž (í) 1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / žarg. kupiti fiziko učbenik fizike 2. do 1848 drugi letnik filozofije ♪
  22.      fižólovka  -e ž (ọ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka 2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka 3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe ♪
  23.      flávta  -e ž (ȃ) pihalni instrument, ki se med uporabo drži povprek k ustnicam: igrati flavto / skladba za flavto in godalni kvartet; solo za flavto / pog. študij flavte ♪
  24.      flégma  prid. neskl. (ẹ̑) pog., navadno v povedni rabi flegmatičen: on je zelo flegma; prisl.: kar flegma hodijo po sredi ceste ♪
  25.      fléten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila fletna; fletno dekle / kako si fletna, kadar si dobre volje // prijeten, zabaven: škoda, da ga ne poznaš, prav fleten človek je / naučil nas je fletno igro flétno prisl.: to si pa že tako fletno povedal / v povedni rabi pri vas je pa fletno ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA