Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Rab, Rab (101-125)
- ♪
- barábež -a m (ȃ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: ti sakramenski barabež! ♪
- ♪
- ♪
- barábica -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. manjšalnica od baraba: bil je prava barabica 2. nekdaj poulični otrok: predmestne barabice ♪
- ♪
- ♪
- barabíja -e ž (ȋ) slabš. malopridno dejanje: naredil je novo barabijo / pooseb. družil se je z vso pocestno barabijo ♪
- ♪
- ♪
- barabín -a m (ȋ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: barabin je debelo lagal ♪
- ♪
- ♪
- barabínstvo -a s (ȋ) ekspr. malopridnost: kakšno barabinstvo! ♪
- ♪
- ♪
- barabón -a m (ọ̑) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon! ♪
- ♪
- ♪
- barábski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barabe: barabski smeh; sam.: v njegovem vedenju je nekaj barabskega ♪
- ♪
- ♪
- barábstvo -a s (ȃ) slabš. malopridnost: za svoje barabstvo je dobil plačilo ♪
- ♪
- barantálec -lca [u̯c] m (ȃ) raba peša kupčevalec, prekupčevalec: konjski barantalec; barantalec z vinom ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226