Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (9.976-10.000)



  1.      sej  -a m () 1. zlasti v fevdalni Turčiji večje, razkošno grajeno poslopje, zlasti sultanovo bivališče: obzidje seraja / carigrajski seraj 2. v zvezi karavanski seraj, v orientalskem okolju gostišče (za karavane): prenočiti v karavanskem seraju
  2.      sek  -a m (á) alp. visoka ledena gmota, ki nastane ob ledeniškem prelomu: hojo so oteževali seraki; krušenje serakov
  3.      rast  -a -o prid. (ẹ́) star. sivkast: serast konj
  4.      serigrafíja  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: serigrafija in monotipija // odtis v tej tehniki: zbirka serigrafij
  5.      serigfski  -a -o prid. () nanašajoč se na serigrafijo: serigrafski tisk / serigrafska grafična tehnika
  6.      sêroterapíja  -e ž (-) med. zdravljenje s serumi: seroterapija davice, tetanusa
  7.      servíranje  -a s () glagolnik od servirati: pomagati pri serviranju; pred serviranjem jed polijemo z omako; serviranje izbranih jedi / igralec je pri serviranju precej nezanesljiv
  8.      servírati  -am dov. in nedov. () 1. prinesti (pripravljeno) hrano, pijačo na mizo: servirati juho; servirati večerjo, zajtrk; servirati sadno kupo v kozarcih / kavo servirajo na terasi / servirati jed s solato; ta jed se servira samostojno / v tej restavraciji servirajo domače in mednarodne specialitete imajo, pripravljajoekspr. servirati vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže 2. žarg. povedati, sporočiti: vsak dan mu servira vse sveže novice / ni verjel vsega, kar jim je serviral tisk 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo začeti igro ali del igre z udarcem, podajo žoge: igralec je slabo serviral / servirati žogo servíran -a -o: okusno servirana hrana
  9.      servisírati  -am dov. in nedov. () narediti, opraviti servis: servisirali so petdeset avtomobilov
  10.      sêstra  -e stil.ž (é) 1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: sestra je že zaposlena; sta brat in sestra; ima dve sestri; mlajša, starejša sestra / popol sestra polsestra; prava sestra 2. zdravstvena delavka s srednješolsko ali višješolsko izobrazbo: sestra mu je izmerila temperaturo / sprejela ga je glavna sestra; patronažna sestra ki skrbi za otroke, bolnike na domu / (višja) medicinska sestra 3. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bila ji je sestra v nesreči // kar je čemu enako, podobno: na nebu je zasvetila prva zvezda, za njo so zažarele tudi njene sestre 4. redovnica: tam poučuje verouk sestra / kot pristavek k imenu sestra [s.] Egidija ♦ rel. sestra nekdaj naslov za redovnico brez slovesnih zaobljub; usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov; sestra prednica
  11.      sestdanec  -nca [sǝs in ses] m (á) ekspr. sestradan človek: sestradanci so se le s težavo premikali; jedel je kot sestradanec
  12.      sestdanka  -e [sǝs in ses] ž (á) ekspr. sestradana ženska: sestradanke iz taborišča
  13.      sestdanost  -i [sǝs in ses] ž (á) stanje sestradanega človeka: sestradanost ujetnikov; sestradanost in onemoglost
  14.      sestdati  -am [sǝs in ses] dov., tudi sestradála (á) z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: sestradati ujetnike, zapornike; za kazen so ga sestradali sestdan -a -o 1. deležnik od sestradati: sestradani interniranci 2. ki je zaradi pomanjkanja hrane zelo izčrpan, oslabel: sestradan človek; sestradan pes, volk; biti sestradan / ekspr. sestradani obrazi otrok ● ekspr. potolažiti sestradani želodec lakoto; ekspr. danes sem zelo sestradan lačen
  15.      sestna  -e ž (ā) star. sestrična: oženjen je z njeno sestrano
  16.      sestnec  -nca m (ā) star. bratranec: ima tri sestrance
  17.      sestrašíti  -ím in sestšiti -im [sǝs in ses] dov., sestšil ( í; á ) knjiž., redko prestrašiti, ustrašiti: zelo so ga sestrašili; sestrašil se je in zbežal
  18.      sesvédrati  -am [sǝs in ses] dov. (ẹ̑) star. skodrati, zviti: sesvedrati lase ● star. dekle mu je sesvedralo pamet zmešalo sesvédran -a -o: sesvedrani lasje
  19.      sfabricírati  -am dov. () redko izdelati, proizvesti: tovarna je sfabricirala veliko novih aparatov // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelati: te stroje so sfabricirali kar na tekočem traku; pren. le kdo je sfabriciral te pesmi
  20.      sfanatizírati  -am dov. () narediti koga fanatičnega: sfanatizirati množice sfanatizíran -a -o: sfanatiziran človek; politično sfanatiziran
  21.      sfantazírati  -am tudi izfantazírati -am dov. () ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala
  22.      sfašírati  -am dov. () pog. na drobno zmleti ali sesekljati: sfaširati meso ● nizko če ne boš tiho, te bom sfaširal udaril, pretepel
  23.      sfêra  -e ž () 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer
  24.      sfiltrírati  -am dov. () sčistiti tekočino ali plin skozi filter: sfiltrirati vodo, zrak
  25.      sformalizírati  -am dov. () knjiž. narediti kaj formalistično: sformalizirati družbo; prvotno pristne demokratične prvine so se sformalizirale

   9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA