Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (9.976-10.000)
- seráj -a m (ȃ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji večje, razkošno grajeno poslopje, zlasti sultanovo bivališče: obzidje seraja / carigrajski seraj 2. v zvezi karavanski seraj, v orientalskem okolju gostišče (za karavane): prenočiti v karavanskem seraju ♪
- serák -a m (á) alp. visoka ledena gmota, ki nastane ob ledeniškem prelomu: hojo so oteževali seraki; krušenje serakov ♪
- sérast -a -o prid. (ẹ́) star. sivkast: serast konj ♪
- serigrafíja -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: serigrafija in monotipija // odtis v tej tehniki: zbirka serigrafij ♪
- serigráfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na serigrafijo: serigrafski tisk / serigrafska grafična tehnika ♪
- sêroterapíja -e ž (ȇ-ȋ) med. zdravljenje s serumi: seroterapija davice, tetanusa ♪
- servíranje -a s (ȋ) glagolnik od servirati: pomagati pri serviranju; pred serviranjem jed polijemo z omako; serviranje izbranih jedi / igralec je pri serviranju precej nezanesljiv ♪
- servírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prinesti (pripravljeno) hrano, pijačo na mizo: servirati juho; servirati večerjo, zajtrk; servirati sadno kupo v kozarcih / kavo servirajo na terasi / servirati jed s solato; ta jed se servira samostojno / v tej restavraciji servirajo domače in mednarodne specialitete imajo, pripravljajo ∙ ekspr. servirati vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže 2. žarg. povedati, sporočiti: vsak dan mu servira vse sveže novice / ni verjel vsega, kar jim je serviral tisk 3. šport., pri nekaterih
igrah z žogo začeti igro ali del igre z udarcem, podajo žoge: igralec je slabo serviral / servirati žogo servíran -a -o: okusno servirana hrana ♪
- servisírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, opraviti servis: servisirali so petdeset avtomobilov ♪
- sêstra -e stil. -é ž (é) 1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: sestra je že zaposlena; sta brat in sestra; ima dve sestri; mlajša, starejša sestra / popol sestra polsestra; prava sestra 2. zdravstvena delavka s srednješolsko ali višješolsko izobrazbo: sestra mu je izmerila temperaturo / sprejela ga je glavna sestra; patronažna sestra ki skrbi za otroke, bolnike na domu / (višja) medicinska sestra 3. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bila ji je sestra v nesreči // kar je čemu
enako, podobno: na nebu je zasvetila prva zvezda, za njo so zažarele tudi njene sestre 4. redovnica: tam poučuje verouk sestra / kot pristavek k imenu sestra [s.] Egidija ♦ rel. sestra nekdaj naslov za redovnico brez slovesnih zaobljub; usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov; sestra prednica ♪
- sestrádanec -nca [sǝs in ses] m (á) ekspr. sestradan človek: sestradanci so se le s težavo premikali; jedel je kot sestradanec ♪
- sestrádanka -e [sǝs in ses] ž (á) ekspr. sestradana ženska: sestradanke iz taborišča ♪
- sestrádanost -i [sǝs in ses] ž (á) stanje sestradanega človeka: sestradanost ujetnikov; sestradanost in onemoglost ♪
- sestrádati -am [sǝs in ses] dov., tudi sestradála (á) z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: sestradati ujetnike, zapornike; za kazen so ga sestradali sestrádan -a -o 1. deležnik od sestradati: sestradani interniranci 2. ki je zaradi pomanjkanja hrane zelo izčrpan, oslabel: sestradan človek; sestradan pes, volk; biti sestradan / ekspr. sestradani obrazi otrok ● ekspr. potolažiti sestradani želodec lakoto; ekspr. danes sem zelo sestradan lačen ♪
- sestrána -e ž (ā) star. sestrična: oženjen je z njeno sestrano ♪
- sestránec -nca m (ā) star. bratranec: ima tri sestrance ♪
- sestrašíti -ím in sestrášiti -im [sǝs in ses] dov., sestrášil (ȋ í; á ȃ) knjiž., redko prestrašiti, ustrašiti: zelo so ga sestrašili; sestrašil se je in zbežal ♪
- sesvédrati -am [sǝs in ses] dov. (ẹ̑) star. skodrati, zviti: sesvedrati lase ● star. dekle mu je sesvedralo pamet zmešalo sesvédran -a -o: sesvedrani lasje ♪
- sfabricírati -am dov. (ȋ) redko izdelati, proizvesti: tovarna je sfabricirala veliko novih aparatov // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelati: te stroje so sfabricirali kar na tekočem traku; pren. le kdo je sfabriciral te pesmi ♪
- sfanatizírati -am dov. (ȋ) narediti koga fanatičnega: sfanatizirati množice sfanatizíran -a -o: sfanatiziran človek; politično sfanatiziran ♪
- sfantazírati -am tudi izfantazírati -am dov. (ȋ) ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala ♪
- sfašírati -am dov. (ȋ) pog. na drobno zmleti ali sesekljati: sfaširati meso ● nizko če ne boš tiho, te bom sfaširal udaril, pretepel ♪
- sfêra -e ž (ȇ) 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti
problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer ♪
- sfiltrírati -am dov. (ȋ) sčistiti tekočino ali plin skozi filter: sfiltrirati vodo, zrak ♪
- sformalizírati -am dov. (ȋ) knjiž. narediti kaj formalistično: sformalizirati družbo; prvotno pristne demokratične prvine so se sformalizirale ♪
9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076