Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (9.351-9.375)



  1.      prevčanje  -a s (ā) glagolnik od prevračati: pri prevračanju avtomobila se je hudo ranil / prevračanje resnice / prevračanje kozolcev
  2.      prevčati  -am nedov.) 1. spreminjati lego, položaj česa: po nerodnosti prevračati posodo; razgrajači so prevračali stebričke v parku; na travi sta se igrala in prevračala dva psička / burja prevrača avtomobile; ob močnem vetru so se čolni prevračali / avtomobil se je prevračal po strmini 2. spreminjati lego, položaj česa tako, da se premika okoli daljše osi ali v krogu; obračati: prevračati odojka na ražnju / bolnika morajo prevračati s hrbta na bok; stokajoč se prevrača po postelji 3. ekspr. spreminjati, predrugačevati: domišlja si, da prevrača svet / prevračati načrte, sklepe / prevračati resnico ● ekspr. ne prevračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; prevračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; star. hropel je in prevračal oči obračal; rad je izpodnašal in prevračal sošolce z določenimi gibi povzročal, da so padali prevčati se knjiž., navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se prevrača v našo korist / vreme se prevrača spreminja prevračáje star.: skakal je v vodo, prevračaje se v zraku prevračajóč -a -e: ljudje so bežali iz dvorane, prevračajoč klopi in stole
  3.      prevračeválec  -lca [c tudi lc] m () ekspr. kdor kaj prevrača, spreminja: prevračevalec sklepov ∙ ekspr. to je prevračevalec besed človek, ki ne razume, ne obravnava misli tako, kot so izrečene
  4.      prevračljív  -a -o prid. ( í) ki se da prevračati: rudo so nalagali na prevračljive vozičke
  5.      prevt  -áta m ( á) 1. navadno s prilastkom hitra, velika, navadno nasilna sprememba, zlasti v družbenem ali političnem življenju: narediti prevrat; poskus prevrata; čas po prevratu / ob prevratu leta 1918 nastala jugoslovanska država / oblast je prevzel z državnim prevratom udarom / družbeni, politični, socialni, vojaški prevrat 2. nav. ekspr. hitra, velika sprememba na kakem področju človekovega delovanja: z uvedbo oljne tehnike je nastopil v slikarstvu prevrat; prevrat v mišljenju ● zastar. vse bi rad hitro naredil, ta prevrat ta lahkomiselni, vihravi človekšport. sklonjeno narejen premet
  6.      prevten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na prevrat: prevratni čas / prevratni nazori; prevratne ideje, pesmi; preganjali so ga zaradi njegovega prevratnega delovanja / prevratni ljudje prevtno prisl.: prevratno delovati, misliti; sam.: spremembo je doživljal kot nekaj prevratnega
  7.      prevtnež  -a m () ekspr. prevratnik: to je upornik in prevratnež / mladi prevratneži
  8.      prevtnica  -e ž () ženska oblika od prevratnik: mlade prevratnice
  9.      prevtnik  -a m () kdor si prizadeva za prevrat: pri njem so se zbirali prevratniki; preganjati prevratnike; nazori prevratnikov / ekspr. iskalci in prevratniki v umetnosti
  10.      prevtniški  -a -o prid. () nanašajoč se na prevratnike: prevratniška dejavnost / prevratniški poskusi v literaturi // prevraten: pisal je prevratniške članke; prevratniške ideje
  11.      prevtništvo  -a s () dejavnost prevratnikov: prevratništvo je hitro napredovalo / ekspr. prevratništvu v umetnosti ni bil naklonjen
  12.      prevtnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost prevratnega: prevratnost dobe / ekspr. prevratnost mladih umetnikov
  13.      prezdv  -áva -o prid. ( ā) preveč zdrav: otrok je prezdrav, da bi lahko ves čas mirno sedel
  14.      prezentírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. predstaviti, pokazati: prezentirati novost kupcem / prezentirati občinstvu moderno slovensko dramatiko / te pesmi prezentirajo avtorjev odnos do sveta / v filmu so se prezentirali sami mladi igralci 2. pozdraviti z orožjem: vojaki so prezentirali / prezentirati puške, s puškami prezentíran -a -o: kako bo umetnina prezentirana v tujini
  15.      prezíranje  -a s () glagolnik od prezirati: zamerila mu je preziranje preprostih ljudi / preziranje predpisov se mu je maščevalo / preziranje dela, dolžnosti / kazati preziranje prezir
  16.      prezírati  -am nedov. ( ) 1. imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: preproste ljudi je preziral; vedeli so, da ženske prezira / plemstvo je v tisti dobi preziralo slovenski jezik 2. knjiž. ne upoštevati, ne meniti se za kaj: vse predpise prezira; prezirati probleme, zahteve / prezirati nevarnost, smrt // redko omalovaževati, podcenjevati: prezirati domača literarna dela / vse je rad jedel, tudi žgancev ni preziral ● knjiž. fant delo prezira noče delati; knjiž. s tem je dokazal, da sovraštvo prezira odklanja, ga ne odobrava prezirajóč -a -e: prezirajoč nevarnost, je šel na pot; prezirajoč vse predpise, je ravnal po svoje prezíran -a -o: prezirani ljudje; ostal je sam, preziran od vseh; čutila je, da je prezirana
  17.      prezčenje  -a s () glagolnik od prezračiti: prezračenje sobe / prezračenje vode v akvariju
  18.      prezračeválec  -lca [lc in c] m () redko odprtina, luknja za zračenje; zračnik: odpreti prezračevalec
  19.      prezračeválen  -lna -o prid. () namenjen za prezračevanje: prezračevalna cev, odprtina v zidu / prezračevalne naprave ♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline
  20.      prezračeválnik  -a m () odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik; prezračevalniki in ogrevalniki
  21.      prezračevánje  -a s () glagolnik od prezračevati: skrbeti za redno prezračevanje; naravno, umetno prezračevanje; odprtine za prezračevanje / prezračevanje posteljnine
  22.      prezračeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračevati stanovanje / redno prezračevati akvarij // delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračevati in iztepati odeje
  23.      prezčiti  -im dov.) narediti, povzročiti, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračiti sobo, stanovanje; njihova klet se nikoli dovolj ne prezrači / s hojo navkreber se pljuča dobro prezračijo; pren., ekspr. prezračiti svojo duševnost; treba mu je prezračiti glavo // narediti, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračiti obleko, posteljnino / dobro zrahljati in prezračiti zemljo ∙ ekspr. zelo bi ti koristilo, če se malo prezračiš sprehodiš, razgibaš na svežem zraku prezčen -a -o: dobro prezračen prostor
  24.      prežírati  -am nedov. ( ) s kemičnim delovanjem povzročati, da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prežira kožo ∙ knjiž., ekspr. prežirati koga s pogledi strogo, pozorno ga gledati prežírati se ekspr., navadno v zvezi prežirati se skozi s težavo brati, študirati: komaj se prežira skozi obsežno gradivo
  25.      pribarantáti  -ám dov.) 1. pog. s pogajanjem priti do česa: od domačinov je pribarantal nekaj zlata / ekspr. s tem denarjem ne boš veliko pribarantal kupil; pren. tega daru si ne moreš pribarantati 2. raba peša s kupčevanjem priti do česa: pribarantala je le malo denarja; pribarantati posestvo

   9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA