Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (9.226-9.250)



  1.      preobraževánje  -a s () glagolnik od preobraževati: preobraževanje družbe; proces preobraževanja
  2.      preobraževáti  -újem nedov.) delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: preobraževati življenje; preobraževati se v skladu z družbenim razvojem preobražujóč -a -e: preobražujoča moč
  3.      preoti  -ôrjem in -órjem dov., preôrji preorjíte; preol (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje 2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi podobne zareze: avtomobili so preorali cesto; ladja je preorala morske valove; pren. skrbi so mu preorale obraz preon -a -o: preoran obraz; preorana njiva; vonj preorane zemlje; pokrajina je preorana od številnih rek in grap
  4.      preovati  -am nedov. () rahljati zemljo s plugom: preoravati ledino, njivo
  5.      preorganizírati  -am dov. () na novo organizirati: preorganizirati šolstvo; zdravstvo se je preorganiziralo ∙ redko delavnico so preorganizirali po najsodobnejših načelih preuredili, predelali
  6.      preorientírati  -am dov. () publ. preusmeriti: preorientirati uporabo s tekočega goriva na trdo; preorientirati vzgojo otrok; podjetje se je preorientiralo na izdelovanje plastičnih predmetov / preorientiral se je na študij zgodovine preorientíran -a -o: preorientirana poraba, prodaja; v tehniko preorientiran človek usmerjen
  7.      prepaginírati  -am dov. () knjiž. na novo oštevilčiti (strani): ker je dodal nekaj novih poglavij, je moral rokopis prepaginirati
  8.      prepakírati  -am dov. () na novo zaviti: trgovska podjetja na veliko morajo prepakirati blago, preden ga dajo v prodajo
  9.      prepacija  -e ž (á) 1. prepariranje: preparacija metuljev, rastlin / za preparacijo angleškega berila je porabil precej časa 2. šol. zvezek za izpisovanje neznanih besed, slovničnih oblik iz besedila: pokazati profesorju preparacijo; iztrgati list iz preparacije
  10.      preparacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na preparacijo: preparacijski pripomočki / preparacijski zvezek
  11.      preparandíja  -e ž () zastar. učiteljišče: hoditi v preparandijo; poučeval je na preparandiji ♦ šol. preparandija nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče, pripravnica
  12.      preparandíst  -a m () zastar. učiteljiščnik: preparandisti so se morali učiti igrati na orgle
  13.      preparandístka  -e ž () zastar. učiteljiščnica: srečanje preparandistk; preparandisti in preparandistke
  14.      prepandka  -e ž (ā) zastar. učiteljiščnica: sin je bil gimnazijec, hči pa preparandka
  15.      prepat  -a m () 1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa 2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti ♦ med. barvati histološki preparat
  16.      prepárati  -am dov. () 1. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: preparal je rokav in obvezal ranjenca / preparati živali trebuh / redko z lasnico je preparala ovitek pretrgala, raztrgala 2. ekspr. pretrgati, razdeliti: blisk za hip prepara temo / strel je že drugič nasilno preparal tišino prepáran -a -o: igrači je iz preparanega trebuha visela žima
  17.      prepator  -ja m () kdor se poklicno ukvarja s prepariranjem: bil je preparator v anatomskem laboratoriju / muzejski preparator je sestavil skelet lisice; preparator izkopanin
  18.      prepatorka  -e ž () ženska oblika od preparator: preparatorka v laboratoriju / mrtvo lisico je odnesel preparatorki, da mu jo nagači
  19.      prepatorski  -a -o prid. () nanašajoč se na preparatorje ali prepariranje: obiskoval je preparatorski tečaj / opravljati preparatorska dela
  20.      preparíranje  -a s () glagolnik od preparirati: prepariranje hroščev, žab; od očeta se je naučil prepariranja gozdnih živali / prepariranje hmelja / ni bil pristaš prepariranja ljudi za določene naloge / prepariranje latinskih besedil mu je jemalo dosti časa
  21.      preparírati  -am nedov. in dov. () 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti
  22.      prepasírati  -am dov. () pog. pretlačiti: prepasirati fižol, paradižnik; prepasirati skozi sito prepasíran -a -o: prepasirana juha; prepasirano sadje
  23.      prepikírati  -am dov. () agr., vrtn. presaditi sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo: prepikirati mačehe
  24.      prepič  -a m (á) zastar. prepirljivec: nikoli ni bil prepirač in sitnež
  25.      prepíranje  -a s () glagolnik od prepirati se: njuno neprestano prepiranje že vsem preseda; med prepiranjem so razbili nekaj kozarcev

   9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA