Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (9.201-9.225)



  1.      premontírati  -am dov. () odstraniti pritrjeni stroj, sestavni del z enega mesta in ga pritrditi na drugo; premestiti, prestaviti: premontirati nosilce; po potrebi lahko elemente premontirajo ◊ film. premontirati film po opravljeni montaži film ponovno montirati
  2.      premožênjskopven  -vna -o prid. (ē-ā) nanašajoč se na premoženjsko pravo: premoženjskopravni zahtevek / premoženjskopravna vprašanja
  3.      premz  prisl. () v povedni rabi preveč mraz: v sobi je prevroče, zunaj pa premraz; premraz je bilo, da bi začelo snežiti
  4.      premziti  -im tudi premrazíti -ím dov., premzil (ā ; í) povzročiti, da se občuti mraz v veliki, preveliki meri: veter ga je premrazil; brezoseb. predolgo je stala zunaj in jo je vso premrazilo; premalo je bil oblečen, in se je premrazil ∙ ekspr. pasje lajanje jih je premrazilo zelo prestrašilo premžen -a -o tudi premražèn -êna -o in premzen -a -o tudi premrazèn -êna -o: premraženi prsti; bil je lačen in premražen; ekspr. domov je prišla premražena do kosti zelo
  5.      premženec  -nca m () kdor je premražen: tovarišev se je razveselil kakor premraženec sonca
  6.      premženost  -i ž () stanje premraženega človeka: umrl je od onemoglosti in premraženosti
  7.      prenasti  -stem tudi -sem dov., prenasel in prenastel; prenaščen (á) preveč narasti: zaradi neurja je hudournik prenarasel in začel poplavljati / bogastvo, moč prenaraste
  8.      prenekájkrat  prisl. () knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: že prenekajkrat je odgovarjal na taka vprašanja
  9.      prenekatérikrat  prisl. (ẹ̄) knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: take očitke je prenekaterikrat slišal od brata; zaradi jezikavosti je bil že prenekaterikrat tepen
  10.      prenékikrat  prisl. (ẹ̄) knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: prenekikrat je pomislil na dom
  11.      prenesmen  -mna -o prid. (á ā) ekspr. preveč nesramen, žaljiv: te govorice so prenesramne, da bi jih lahko prisodili njemu
  12.      prênumecija  -e ž (-á) knjiž., redko predhodno naročilo, prednaročilo
  13.      preobčanje  -a s (ā) glagolnik od preobračati: preobračanje listov / preobračanje besed, dejstev / preobračanje kozolcev
  14.      preobčati  -am nedov.) raba peša 1. obračati: preobračati bolnika; vso noč se v vročici preobrača po postelji / preobračala je pismo in iskala podpis / preobračati seno; nervozno je preobračal liste v knjigi 2. delati, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: rad preobrača dejstva / znanost je začela preobračati prejšnje ugotovitve; preobračati navade spreminjatiekspr. ne preobračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; preobračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore preobčati se navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se je počasi preobračal nam v korist
  15.      preobt  -áta m ( á) navadno s prilastkom dejstvo, da postane kaj popolnoma drugačno od prejšnjega, da se zelo spremeni potek česa: zdaj je nastopil preobrat; takega preobrata ni pričakoval; to je bil odločilen preobrat v tekmi, v življenju / duševni, miselni preobrat; vremenski preobrat ♦ lit. dejstvo, da se (zelo, odločilno) preusmeri potek dramskega dogajanja, pripovedi
  16.      preobten  -tna -o prid. () nanašajoč se na preobrat: preobratno leto / preobratni dogodki
  17.      preobzba  -e ž () 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk
  18.      preobzben  -a -o prid. () nanašajoč se na preobrazbo: preobrazbene značilnosti / preobrazbeni proces
  19.      preobziti  -im dov.) narediti, povzročiti, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nove ideje so preobrazile ljudi; ljubezen preobrazi človeka; idejno preobraziti učne načrte / preobraziti tovarištvo v prijateljstvo; življenje na vasi se je preobrazilo / preobrazil se je v revolucionarja ♦ bot. listi so se preobrazili; zool. ličinke se preobrazijo preobžen -a -o: v čeljusti preobražene okončine; počutil se je kot preobražen
  20.      preobrazováti  -újem nedov.) preobražati: nove ideje preobrazujejo svet; življenje v mestu ljudi preobrazuje; družba se vedno hitreje preobrazuje; pokrajina se preobrazuje pod vplivom industrializacije preobrazujóč -a -e: preobrazujoči vplivi
  21.      preobžanje  -a s (á) glagolnik od preobražati: preobražanje človeka; vsebinsko preobražanje dela; preobražanje gospodarstva iz kapitalističnega v socialistično
  22.      preobžati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: taka odkritja preobražajo svet; idejno, politično preobražati ljudi; družba se je začela preobražati; njegova poezija se je vidno preobražala / v tem okolju se je preobražal v novega človeka ♦ zool. paglavec se preobraža v žabo
  23.      preobženje  -a s () glagolnik od preobraziti: preobraženje družbe
  24.      preobraževálec  -lca [c in lc] m () ekspr. kdor kaj preobražuje: preobraževalec narave
  25.      preobraževálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na preobraževanje: preobraževalni vplivi / preobraževalni procesi v družbi

   9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA