Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (8.751-8.775) 
- prálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja s pranjem, čiščenjem: pralci oblačil / pralec avtomobilov, ulic; pralec premoga izpiralec premoga 2. etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu; perača: tolkla je s pralcem po rjuhah ♪
- prálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pranje: pralni postopek / pralna sredstva / pralni prašek; pralni stroj; pralno milo // ki se da prati: pralna obleka; pralne zavese; to blago je pralno / pralne tapete ♪
- prálica -e ž (á) agr. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela: zapičiti pralico v zemljo / nasaditi pralico ♪
- prálík -a m (ȃ-ȋ) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: pralik tega predmeta / pralik balade ♪
- praliné -ja m (ẹ̑) nav. mn. bonbon, pri katerem je jedro iz marcipana ali fondana prekrito s plastjo čokolade in sladkorja: zavitek pralinejev; neskl. pril.: praline bonboni ♪
- práljudjé -ljudí m mn., daj. práljudém, tož. práljudí, mest. práljudéh, or. práljudmí (ȃ-ẹ̑) množina od pračlovek: značilnosti praljudi; prim. pračlovek ♪
- prálka -e [lk in u̯k] ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja s pranjem, čiščenjem: pralka avtomobilov ♪
- prálnica -e ž (ȃ) prostor za pranje: v kleti je bila pralnica in drvarnica // podjetje, delavnica za pranje, čiščenje: oddati perilo v pralnico; pralnica avtomobilov / samopostrežna, servisna pralnica ♦ mont. obrat za ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine z vodo ♪
- prálnik -a m (ȃ) 1. pralni stroj: dati perilo v pralnik; prati v pralniku / pralnik s centrifugo 2. priprava iz uokvirjene valovite pločevine za pranje perila; perilnik: čeber in pralnik ♪
- prálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost takega, ki se da prati: preizkusiti pralnost blaga ♪
- prálúč -i in -í ž (ȃ-ú; ȃ-ū) filoz., v neoplatonizmu prvi vzrok vsega, kar je ♪
- prám 1 -a m (ȃ) konj rjave barve: osedlati prama ♪
- prám 2 -a m (ȃ) zastar. pramen: prami las / širok svilen pram ♪
- práma -e ž (ȃ) kobila rjave barve: na travniku se je pasla prama z žrebetom ♪
- prámáti -mátere ž, tož. prámáter, or. prámáterjo (ȃ-á) knjiž. začetnica rodu: člani rodu so se imenovali po pramateri / pramati človeškega rodu po bibliji Eva ♪
- prámček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od pram1: kupil je lepega pramčka ♪
- prámec -mca m (ȃ) žarg., navt. premec: stati na pramcu ♪
- prámeglà -è in prámègla -e [mǝg] ž, rod. mn. prámègel stil. prámeglá (ȃ-ȁ ȃ-ȅ; ȃ-ǝ̀) astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje: ovreči teorijo o pramegli ♪
- prámeglíca -e [mǝg] ž (ȃ-í) astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje ♪
- prámen -éna m (á ẹ́) daljši, tanjši skupek las, niti, vlaken: spletati pramene v kito; razdeliti lase v več pramenov; volneni pramen / pramen sivih las ♦ tekst. dolg, valjasto oblikovan skupek neurejenih vlaken s premerom od 1 do 2,5 cm // kar je temu podobno: korobač, spleten iz treh pramenov / trgati časopis v pramene / ekspr. sončni prameni; pramen megle, svetlobe ♪
- praména -e ž (ẹ̑) nestrok., v zvezi zlata pramena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami, strok. zlata parmena: jonatan in zlata pramena ♪
- praménast -a -o prid. (ẹ́) 1. razdeljen, oblikovan v pramene: pramenasti lasje 2. ki ima ozke, dolge lise: rdeči pramenasti cveti ◊ elektr. pramenasta žica žica iz zelo tankih, sukanih žic ♪
- praménček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od pramen: pramenček las / pramenček svetlobe; pren., ekspr. svetel pramenček svobode ♪
- praménec -nca m (ẹ̑) knjiž. pramenček: pramenci las / svileni pramenci ♪
- praménka -e ž (ẹ̑) agr. ovca z mešano volno: gojiti pramenke ◊ elektr. pramenasta žica ♪
8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 
