Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (8.626-8.650)



  1.      potencíranje  -a s () glagolnik od potencirati: potenciranje kulturnih vrednot / potenciranje in korenjenje
  2.      potencírati  -am nedov. in dov. () knjiž. krepiti, večati: uspeh mu je še potenciral nagnjenje do znanstvenega dela; slaba režija je napake teksta še bolj potencirala; potencirati medsebojne odnose; bolečina se potencira / pisatelj z različnimi sredstvi potencira okrutnost narave poudarjamat. računati potenco potencíran -a -o: potencirane napake; potencirano sovraštvo
  3.      potírati 1 -am nedov. ( ) knjiž. delati koga potrtega: to ga žalosti in potira potirajóč -a -e: potirajoč učinek
  4.      potírati 2 -am dov. () zastar. nagnati, napoditi: oče ga je potiral od doma
  5.      potjati  -am nedov. in dov. () nav. ekspr. trajati: da bi lepo vreme le še potrajalo / ali bodo drva potrajala do pomladi zadostovala
  6.      potrapáti  -ám dov.) pog. postati zmeden, zbegan: zaradi nje je potrapal // preh. zmesti, zbegati: ta ženska ga je čisto potrapala
  7.      potrapljáti  -ám dov.) knjiž., redko potrepljati: nekdo ga je potrapljal po ramenih
  8.      potta  -e ž () 1. glagolnik od potratiti: omejiti potrato vode / pospravljanje je bilo zanjo le potrata časa; potrata energije, sil 2. nav. ekspr. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: zakaj vsa ta potrata; vino pri kosilu je imela za potrato; luksus in potrata / knjige so bile njena edina potrata razkošje
  9.      potten  -tna -o prid., pottnejši (á ā) nav. ekspr. ki po nepotrebnem porablja dobrine: v mladosti je bil bogat in potraten; potratna ženska; pri kuhanju je potratna / potratne pojedine; potratno življenje // knjiž. razkošen: potratne palače; potratna ureditev sob ● ekspr. kaditi potratne cigarete zelo drage pottno prisl.: živeti potratno; potratno opremljeno stanovanje / v povedni rabi potratno bi bilo kupovati tako drage stvari
  10.      pottiti  -im dov. (á ā) nav. ekspr. po nepotrebnem porabiti dobrine: potratila je že vse olje; dosti denarja je potratil za to; vse je potratil z lahkomiselnimi prijatelji; pren. dopoldan sem potratil s čakanjem pri zdravniku; koliko časa je potratila s klepetanjem ● ekspr. nobene besede ne bom več potratil za to ne bom več govoril o tem potten -a -o: potraten denar
  11.      pottnež  -a m () potraten človek: veljal je za velikega potratneža
  12.      pottnik  -a m () knjiž. potraten človek: nikoli ni bil potratnik
  13.      pottnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost potratnega človeka: gospodarskega propada je bila kriva njegova potratnost; očital ji je potratnost
  14.      potvára  -e ž () zastar. ponaredba, ponaredek: vse te izpovedi so le potvara / potvara dokumentov // izmaličenje, popačenje: kljub vsem potvaram je bil zakon ljudem nekaj svetega
  15.      potvóra  -e ž (ọ̑) zastar. ponaredba, ponaredek: potvora dokumentov / to je potvora in laž
  16.      povihvati  -am nedov. () v presledkih vihrati: zastave so povihravale
  17.      povpšati  tudi povprašáti -am dov., tudi povpšala (á á á) z vprašanjem, vprašanji a) poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu je povprašal za službo; kadar boš hodil po teh krajih, povprašaj po njem; povprašati po novicah / pri odhodu ga je povprašala, kdaj spet pride vprašala b) izraziti zanimanje za koga: povprašal je po tebi / noben snubec ni povprašal zanjo
  18.      povpraševálec  -lca [c tudi lc] m () kdor povprašuje: odgovoriti na vprašanja povpraševalca / upoštevati potrebe povpraševalcev
  19.      povpraševánje  -a s () glagolnik od povpraševati: a) po dolgem povpraševanju sem izvedel, kje živi / njeno lahkomiselno povpraševanje ga je razjezilo b) povpraševanje po tem blagu je prenehalo, raste, upada; po teh izdelkih je veliko povpraševanje ♦ ekon. povpraševanje količina blaga, ki so jo kupci pripravljeni kupiti na določenem trgu pri določeni ceni; zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja
  20.      povpraševáti  -újem nedov.) 1. z vprašanjem, vprašanji a) poskušati izvedeti, ugotoviti: v vasi je nekdo povpraševal po tem človeku / ni ga povpraševal, kaj je doživel v mestu b) izražati zanimanje za koga: kadar sem jo srečal, je povpraševala po tebi 2. izražati pripravljenost kupiti kaj: ljudje zelo povprašujejo po pomarančah
  21.      povračáj  -a m () vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta: število povračajev pri govedu je različno
  22.      povčanje  -a s (ā) glagolnik od povračati: povračanje stroškov / povračanje dobrega z dobrim, hudega s hudim / tipična znaka za to bolezen sta visoka vročina in povračanje / povračanje spominov na mladost ♦ vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju; rejekcija
  23.      povčati  -am nedov.) 1. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povračati stroške, škodo / knjiž. povračati dolgove plačevati // delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: povračati pomoč / dobroto mu povrača s hudim 2. knjiž. izmetavati iz želodca; bruhati: začutil je, da bo povračal; nič ji ni bolje, še vedno povrača povčati se 1. v presledkih se pojavljati, ponavljati se: bolezen se rada povrača / misel nanjo se mu pogosto povrača 2. knjiž. vračati se: rad se povrača domov / upanje se ji povrača 3. knjiž. nanašati se: kritika se povrača nanj; avtorjeva pripoved se povrača na mladostno doživetje ♦ lingv. povratni zaimek se povrača na osebek istega stavka povračajóč -a -e: povračajoč dobro s hudim; povračajoče se misli; povračajoča se vprašanja
  24.      povračeválen  -lna -o prid. () zastar. povračilen: povračevalni napad
  25.      povračeváti  -újem nedov.) povračati: povračevati škodo / knjiž. povračevati dolgove plačevati / dobroto povračuje s hudim / nehote se mu povračuje misel na nekdanje dni

   8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA