Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (8.426-8.450)



  1.      pokracáti  -ám dov.) slabš. počečkati: pokracali so vse stebre pokracán -a -o: pokracani listi papirja
  2.      pokj  tudi pôkraj predl. (; ó) star., z rodilnikom ob, zraven: zavozil je v sneg pokraj ceste
  3.      pokjina  tudi pokrajína -e ž (ā; í) 1. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost: pokrajina se je spremenila; občudovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaranč / industrijska, kmetijska pokrajina // določeno manjše ali večje ozemlje sploh: megla leži nad pokrajino; Dolenjska, Primorska in druge slovenske pokrajine 2. v nekaterih državah višja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine ∙ avtonomna pokrajina v sklopu države, višje upravne enote organizirana politična skupnost z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti 3. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina: na steni je viselo nekaj pokrajin in portretov 4. knjiž., s prilastkom področje, območje: to so zanimive miselne pokrajine / z oslabljenim pomenom: odpreti komu pokrajine svoje duše; obdala ga je pokrajina molka ◊ jur. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo; rel. cerkvena pokrajina; urb. kulturna pokrajina kultivirana, preoblikovana
  4.      pokrajínar  -ja m () um. slikar, ki upodablja pokrajino; krajinar: pokrajinar in portretist
  5.      pokrajínarstvo  -a s () um. slikarstvo, ki upodablja pokrajino; krajinarstvo: gojiti pokrajinarstvo
  6.      pokrajínski  -a -o prid. () nanašajoč se na pokrajino: a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej c) pokrajinska skupščina, ustava pokrajínsko prisl.: ta država je pokrajinsko zelo različna
  7.      pokrajínstvo  -a s () 1. pripadnost določeni pokrajini: poudarjati svoje pokrajinstvo / slabš. otresti se ozkega pokrajinstva 2. obravnavanje, prikazovanje značilnosti določene pokrajine: želeli so pospeševati pokrajinstvo v literaturi, znanosti
  8.      pokramljáti  -ám dov.) krajši čas kramljati: malo sta posedela in pokramljala o tem in onem; z njo rad pokramlja
  9.      poksti  -kdem dov., stil. pokl pokla (á ) drugega za drugim ukrasti: v nekaj dneh so mu pokradli ves denar; pokrasti jabolka; ekspr. vrata zaklepa, sicer bi ji vse pokradli; ujeli so fanta, ki je veliko pokradel po vasi ● zastar. tatovi so ga hoteli pokrasti okrasti; tu in tam so kaj pokradli ukradli pokden -a -o: vrednost pokradenega blaga je bila velika
  10.      pokratkočásiti  -im dov.) krajši čas kratkočasiti: prizadeval si je, da bi jih pokratkočasil; pokratkočasil se je s prijatelji
  11.      pokritizírati  -am dov. () krajši čas kritizirati: pokritizirali so njegov novi roman / rad pokritizira / ni mu prav, če ga kdo pokritizira
  12.      pokvára  -e ž () 1. glagolnik od pokvariti: mleko je na takem kraju izpostavljeno pokvari / pokvara organa poškodba 2. redko okvara: pokvaro so opazili in takoj popravili
  13.      polakírati  -am dov. () prekriti z lakom: polakirati parket; nohte si je polakirala z novim lakom ● pog., ekspr. samo čakal je, kdaj bi jo polakiral odšel, zbežal polakíran -a -o: polakiran les
  14.      polarizírati  -am dov. in nedov. () 1. fiz. narediti iz nepolarizirane svetlobe polarizirano: reža svetlobo polarizira; eliptično, linearno polarizirati 2. elektr. povzročiti nastanek polov: polarizirati elektrolitni kondenzator; kos železa se v magnetnem polju polarizira 3. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj izoblikuje v nasprotji: njegova lirika je duhovnost in snovnost polarizirala / tako pisanje lahko polarizira javno mnenje; nobeno dramsko delo dozdaj ni ocenjevalcev tako polariziralo kot to ni izzvalo tako različnih mnenj; mnenja so se hitro polarizirala / v tem obdobju se začne otrokovo čustveno življenje polarizirati na jaz — drugi polarizíran -a -o: roman je polariziran okoli dveh tečajev — svobode in reda; idejno polarizirano meščanstvo ♦ fiz. polarizirana svetloba svetloba, ki ima določeno smer električnega polja
  15.      pólbt  -bta [b] m, im. mn. pólbtje stil. pólbti (ọ̑- ọ̑-á) 1. moški v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima enega brata in dva polbrata 2. ekspr. kar je čemu po določenih lastnostih, značilnostih zelo sorodno, podobno: apnenec in njegov polbrat dolomit
  16.      póldosel  -sla -o tudi póldostel -tla -o [d-ǝ] prid. (ọ̑ọ̑-á) ki ni popolnoma dorastel, doraščen: poldorasla rž, žival; poldorasla dekleta
  17.      póldg  -a -o [d] prid. (ọ̑- ọ̑-á) v zvezi poldrag(i) kamen kristal trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: ahat, ametist in drugi poldragi kamni
  18.      polemizírati  -am nedov. () ostro si izmenjavati nasprotujoča si mnenja, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja: polemizirati z matematiki; polemizirati z novimi nazori, pojmovanji
  19.      poligf  -a m () med. aparat, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati: kardiograf in poligraf
  20.      poligfičen  -čna -o (á) pridevnik od poligraf: poligrafični zapis
  21.      polikondenzírati  -am nedov. in dov. () kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzirati estre organskih kislin; estri akrilatne kisline (se) polikondenzirajo
  22.      polikromírati  -am nedov. in dov. () um. barvati v več barvah: polikromirati oltar polikromíran -a -o: polikromirana keramika, kupola
  23.      polimerizírati  -am nedov. in dov. () kem. povzročati spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizirati eten; monomeri (se) polimerizirajo v makromolekule
  24.      políranje  -a s () glagolnik od polirati: poliranje lesa; naprava za poliranje
  25.      polírati  -am nedov. in dov. () 1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev delati površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: polirati les / polirati pohištvo 2. teh. s finim brušenjem, glajenjem delati površino zelo gladko: polirati kovino / polirati ročaj políran -a -o: obrisati polirano površino

   8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA