Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (8.151-8.175)


  1.      paranoíden  -dna -o prid. (ȋ) psiht. nagnjen k paranoji: paranoidna osebnost / paranoidna ideja zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem; paranoidna shizofrenija shizofrenija z blodnjami kot glavno motnjo ♪
  2.      paranóik  -a m (ọ́) psiht. kdor ima paranojo: zdraviti paranoike; božjastniki in paranoiki ♪
  3.      paranója  -e ž (ọ̑) psiht. duševna bolezen z blodnjami pri sicer nemoteni osebnosti: ugotoviti paranojo; paranoja in infantilizem / alkoholna paranoja ki jo povzroča dolgotrajni alkoholizem ♪
  4.      parapét  -a m (ẹ̑) grad. nižja, navadno zidana pregrada: betonski parapeti na obali / parapet terase ograja / okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskin robom in tlemi ♪
  5.      parapéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parapet: parapetna odprtina / parapetna višina / parapetni zid ♪
  6.      paraplégičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na paraplegike ali paraplegijo: paraplegična ženska / paraplegičen spodnji del telesa ♪
  7.      paraplegíja  -e ž (ȋ) med. stanje popolne negibnosti spodnjih okončin kot posledica bolezni ali poškodbe: zaradi paraplegije se je vozil na invalidskem vozičku ♪
  8.      paraplégik  -a m (ẹ́) med. kdor ima paraplegijo: zdraviti paraplegike / društvo paraplegikov ♪
  9.      párapsihologíja  -e ž (ȃ-ȋ) psihologija, ki se ukvarja s proučevanjem duševnih pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi: zanimati se za parapsihologijo ♪
  10.      párapsiholóški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na parapsihologijo: parapsihološki pojavi / parapsihološke sposobnosti ♪
  11.      parasáng  -a m (ȃ) nekdaj perzijska dolžinska mera, približno 5.500 m ♪
  12.      párasimpátičen  -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na parasimpatikus: motnje parasimpatičnih funkcij / parasimpatično živčevje ♪
  13.      párasimpátikus  in párasimpátik -a m (ȃ-á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus ♪
  14.      paratáksa  -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa ♪
  15.      paratáktičen  -čna -o prid. (á) knjiž., redko enakovreden, vzporeden: parataktično razmerje ♦ lingv. parataktični veznik priredni veznik ♪
  16.      párati  -am nedov. (ȃ) 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: para pas pri krilu; šivati in parati / parati obleko // s potegovanjem, vlečenjem niti delati, da pletenina kot celota ne obstaja več: parati pulover; plesti in parati 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem delati, da kaj ni več celo: parati živali trebuh / star. parati mrliča secirati, obducirati // ekspr. s silo zarezovati, zajedati se: verige so parale telesa sužnjev; vrv je začela parati meso v dlaneh 3. ekspr. s silo prekinjati določeno stanje: bliski v presledkih parajo nebo, temno noč / le še posamezni rafali so parali tišino 4. ekspr. povzročati velik občutek neugodja, bolečino: že pogled nanj ji je paral srce; škripanje koles je človeku paralo ušesa, živce / bolečina ji para telo ● vznes. kmetje so zemlji parali prsi (s trudom) jo orali, obdelovali; ekspr. ostre skale so parale čolnom dna uničevale, kvarile párati se biti v stanju, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: obleka se je začela parati pri vratu / rokav se para po šivu ● ekspr. srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo parajóč -a -e: jelen ga je napadel, parajoč mu trebuh z rogovi; srce parajoča zgodba; prisl.: mitraljezi so parajoče ropotali v temi ♪
  17.      páratífus  -a m (ȃ-ȋ) med. blažja, trebušnemu tifusu podobna črevesna nalezljiva bolezen: bacil paratifusa ♪
  18.      páratífusen  -sna -o (ȃ-ȋ) pridevnik od paratifus: paratifusni bacil ♪
  19.      paraván  -a m (ȃ) knjiž. pregradna stena iz lažjega materiala, navadno premična: postaviti paravan pred posteljo; preobleči se za paravanom; visok poslikan paravan / premični paravan; pren. potrebovali so paravan za svojo vojaško intervencijo ♪
  20.      parazít  -a m (ȋ) 1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec: ta žival je parazit; rastlino je napadel parazit; živi kot parazit / fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; obligatni parazit zajedavec, ki ne more živeti brez gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: vse življenje je ostal parazit; različni družbeni paraziti ♪
  21.      parazitáren  -rna -o prid. (ȃ) paraziten: parazitarni odnos med organizmoma ♦ med. parazitarne bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti ♪
  22.      parazíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parazite: parazitne rastline / parazitno življenje nekaterih ljudi ◊ elektr. parazitno nihanje nezaželeno nihanje, ki se pojavi neodvisno od obratovalne frekvence naprave ♪
  23.      parazitírati  -am nedov. (ȋ) publ. biti zajedavec, živeti kot zajedavec: te živali parazitirajo v črevesju / že dolgo samo parazitira ♪
  24.      parazitízem  -zma m (ȋ) 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo: raziskovati parazitizem 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega, zajedavstvo: opozoriti na parazitizem aristokracije; intelektualni parazitizem ♪
  25.      parazitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov ♪

   8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA