Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (7.826-7.850)



  1.      okvírast  -a -o prid. () podoben okviru: okvirasti okrasni elementi na stropu
  2.      oleografíja  -e ž () tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo // odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija
  3.      omára  -e ž () večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini // v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturiarhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; muz. orgelska omara ohišje orgel; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja
  4.      omárast  -a -o prid. () knjiž., redko po obliki podoben omari: sanjalo se mu je, da so po zraku vozila omarasta letala ♦ obrt. omarasto pohištvo
  5.      omračênec  -nca m (é) knjiž., redko duševno bolan človek, duševni bolnik: bolnica za omračence
  6.      omračênje  -a s (é) glagolnik od omračiti: omračenje čela / omračenje spomina / umsko omračenje
  7.      omračênost  -i ž (é) lastnost, stanje omračenega: omračenost njegovega pogleda ga je vznemirila / umska omračenost
  8.      omračeváti  -újem nedov.) knjiž. 1. delati nejasno, zmedeno: lažne trditve omračujejo resnico ∙ knjiž. um se ji omračuje postaja duševno bolna 2. redko delati mračno, temno: meglice so omračevale luno; pren. trpljenje mu je omračevalo zadnja leta življenja
  9.      omračítev  -tve ž () glagolnik od omračiti: omračitev obraza / omračitev uma
  10.      omračíti  -ím dov., omčil ( í) knjiž. 1. narediti mrko, neprijazno: težave mu niso omračile obraza; zaradi takega govorjenja se mu je čelo omračilo 2. narediti nejasno, zmedeno: žalost mu je omračila duha; tudi vino mu ni omračilo glave; zaradi mnogih dogodkov se mu je omračil spomin 3. redko narediti mračno, temno: nobena meglica ni omračila neba; za hip se je soba omračila ● knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; knjiž., ekspr. pred očmi se mu je omračilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zdelo, da vidi nejasno, mračno omračèn -êna -o 1. deležnik od omračiti: omračen obraz; človek z omračenim umom 2. ki vsebuje, izraža mrkost, neprijaznost: njihovi omračeni pogledi niso obetali nič dobrega
  11.      omrazíti  -ím in omziti -im dov., omzil ( í; ā ) star. narediti, da kdo začuti odpor, veliko nenaklonjenost: sovražnik je hotel mladini omraziti naš jezik; dom so mu popolnoma omrazili omražèn -êna -o in omžen -a -o in omrazèn -êna -o in omzen -a -o osovražen: pri vseh je bil omražen; v njem so gledali pripadnika omražene oblasti
  12.      omznica  -e ž () nar. tolminsko drobna, majhna snežinka: naletavale so omraznice
  13.      onaníranje  -a s () glagolnik od onanirati
  14.      onanírati  -am nedov. in dov. () (spolno) se samozadovoljevati
  15.      ondulíranje  -a s () glagolnik od ondulirati: barvanje in onduliranje las
  16.      ondulírati  -am nedov. in dov. () s toploto, kemičnimi sredstvi kodrati: frizerka jo ondulira / ondulirati lase ondulirajóč -a -e: biol. ondulirajoča membrana z rahlejšo citoplazmo obdan nitast izrastek, ki omogoča parazitom gibanje po krvi, sluzi ondulíran -a -o: ondulirani lasje
  17.      ónikraj  prisl. (ọ̑) star. onkraj: jahal je čez most in onikraj stopil s konja
  18.      ónikraj  predl. (ọ̑) star. onkraj: hiša stoji v bregu onikraj vode
  19.      ónikrat  prisl. (ọ̑) star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onikrat sem ga srečal
  20.      ónkraj  prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: onkraj je že pomlad, tu pa še zima; onkraj se svet spušča k reki / sekiri odgovarja z onkraj kladivo z one straniekspr. je že onkraj mrtev
  21.      ónkraj  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: onkraj ograje so nasajene astre / ponesli so našo pesem onkraj morja / ljudje z onkraj meje ∙ ekspr. upanje na srečo onkraj groba po smrti
  22.      ónkrajen  tudi ónkjen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-) 1. knjiž., redko onstranski: onkrajni svet 2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega
  23.      ónkrajnost  tudi ónkjnost -i ž (ọ̑; ọ̑-) knjiž., redko onstranstvo: življenje v onkrajnosti
  24.      ónkrat  prisl. (ọ̑) pred nekaj dnevi, pred kratkim: onkrat sem ga videl v gostilni
  25.      ónokraj  prisl. (ọ̑) star. onkraj: od onokraj se je slišal klic

   7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA