Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (7.701-7.725)



  1.      odrabíti  in odbiti -im dov. ( á) prenehati rabiti: ko boste knjigo odrabili, jo vrnite odbljen -a -o: pomiti odrabljeno posodo
  2.      odracáti  -ám dov.) racaje oditi: račke so odracale k vodi / ekspr. debela kuharica je počasi odracala k mizi // slabš. oditi: ves moker je odracal domov; odracali so drug za drugim
  3.      odračúnati  -am dov. () zmanjšati vsoto za določen znesek: odračunati davek od honorarja / od teh treh ur lahko odračunamo pol ure za počitek ● redko kakor drugi v kolektivu ga je tudi ona odračunala odpisala
  4.      odjtati  -am dov. (á) nižje pog. 1. plačati, poravnati: odrajtati davek, najemnino; za hrano mu še mora odrajtati 2. opraviti, narediti: odrajtati vojaški rok
  5.      odrajtováti  -újem nedov.) nižje pog. plačevati, poravnavati: odrajtovati davke, desetino; odrajtovati za najemnino
  6.      odjžati  -am dov. () 1. star. odpotovati: kdaj bo odrajžal 2. ekspr. oditi: noč se dela, treba bo odrajžati
  7.      ódranje  -a s (ọ̑) postavljanje zidarskega odra: hišo bi že obnovili, če ne bi odranje toliko stalo; odranje fasade
  8.      odpati  -am in -ljem dov. (ā) star. opraskati, odrgniti: veja ga je odrapala; odrapati si kožo / odrapati čevlje odpan -a -o: odrapana roka; soba z okajenimi in odrapanimi stenami
  9.      odsel  -sla -o tudi odstel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) ki je odrastel, odraščen: odrasel človek; odrasli ljudje; odrasla žival odsli tudi odstli -a -o sam.: odrasli so odhajali na delo; izobraževanje odraslih; ekspr. odraslo in mlado je bilo navdušeno vsi; prim. odrasti
  10.      odslek  -a [lǝk] m () redko mladika, poganjek: odrezati odraslek; veja je gola, le na koncu ima nekaj odraslekov
  11.      odslost  -i ž (á) stanje odraslega človeka: mlad človek si želi odraslosti in samostojnosti / ekspr. prestopiti prag odraslosti
  12.      odstek  -tka m () 1. mladika, poganjek: porezati odrastke na deblu; razmnoževanje kaktusov z odrastki 2. navadno s prilastkom stranski, skrajni del česa: Alpe segajo s svojimi odrastki daleč v ravnino / Sredozemsko morje je odrastek Atlantskega oceana; pren. ilirizem je bil odrastek literarnega panslavizma 3. anat. večja hrapava izboklina na kosti: sklepni, vretenčni odrastek ◊ lov. izrastek na rogu
  13.      odsti  -stem in -sem dov. (á) 1. postati telesno in duševno zrel: sin je že odrastel; ko je odrastel, je odšel na delo v tovarno / komaj je malo odrastel, so ga dali za pastirja postal nekoliko večji, starejši // s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: odrasti brez staršev, na kmetih, v mestu // ekspr., z dajalnikom postati prevelik, neprimeren za kaj: otroškim igram je že odrastel; odrasti šoli 2. dobiti dokončno podobo, razviti se: odrastla je v lepo dekle odščen -a -o: odraščen človek; postati odraščen; čutiti se odraščenega; sam.: v družini so bili samo odraščeni odrasli; prim. odrasel
  14.      odščanje  -a s (á) glagolnik od odraščati: odraščanje otrok / ta bolezen se lahko začne že v odraščanju
  15.      odščati  -am nedov. (á) 1. postajati telesno in duševno zrel: otroci že odraščajo; ko je odraščal, je bila vojna // s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: odraščati brez staršev, v mestu 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: odraščala je v lepo dekle odraščajóč -a -e: odraščajoči otroci
  16.      odz  -áza m ( á) ed., z rodilnikom kar kaj kaže, izraža: idejni odraz družbenega boja; to umetniško delo je odraz časa, resničnosti; pravo je odraz družbene ureditve / publ.: pesem je odraz doživetja izraža doživetje; problem smrti dobi, najde svoj odraz v opisu narave je viden, se kažefiloz. teorija odraza v marksistični filozofiji teorija, po kateri je spoznanje miselna slika, projekcija objektivnega, od zavesti neodvisnega sveta
  17.      odziti  -im dov., odžen (á ) publ. pokazati, izraziti: pravni sistemi so različno odrazili razvoj gospodarstva; pomanjkanje lastne državnosti se je negativno odrazilo v razvoju slovenske narodne zavesti odziti se pokazati se v ostrih obrisih: za trenutek se je njegova postava odrazila od belega ozadja
  18.      odžanje  -a s (á) glagolnik od odražati: umetniško odražanje resničnosti / odražanje dreves od ozadja
  19.      odžati  -am nedov. (á) kazati, izražati: te ideje odražajo meščansko miselnost; podatki odražajo dejansko stanje; boj med fevdalizmom in meščanstvom se je odražal tudi v šolstvu; v njegovih delih se odraža njegova ljubezen do narave; publ. skrb za delavce se odraža na vseh področjih odžati se kazati se v ostrih obrisih: senca se odraža na beli ograji; gorski vrhovi se odražajo na obzorju; temno se odražati / pod tanko odejo se odraža shujšano telo / drevesa se odražajo od zimskega neba; njegova postava se je odražala od osvetljene stene ● publ. individualnost te dežele se ne odraža od sosednjih alpskih pokrajin loči, razlikuje odražajóč -a -e: gibanje se je razvijalo, odražajoč zahteve delavskega razreda; temno se odražajoči dimniki
  20.      odreagírati  -am dov. () psih. z vedenjem, obnašanjem sprostiti notranjo napetost, potrtost: odreagirati konflikte
  21.      odstírati  -am nedov. ( ) 1. knjiž. odgrinjati zlasti kar ovira dostop svetlobe: odstirati zavese; zastor se odstira na obe strani // odkrivati: megla je plahnela in odstirala hiše / odstirati komu svoje skrivnosti 2. redko odstranjevati: odstirati dračje; odstirati si blato s čevljev
  22.      odstranítev  -tve ž () glagolnik od odstraniti: odstranitev ovir / sredstvo za odstranitev madežev / odstranitev nepravilnosti v podjetju
  23.      odstraníti  in odstniti -im dov. ( á ā) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstraniti dračje z dvorišča; odstraniti obzidje; odstraniti pohištvo iz sobe; odstraniti sneg s strehe; odstraniti odvečno tekočino / odstraniti madež z vodo očistiti / veter je odstranil oblake odpihal // narediti, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstraniti posodi dno; odstraniti lupino, skorjo; odstraniti peclje češnjam; z operacijo odstraniti komu roko; odstraniti drevesu vrh 2. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati; odpraviti: odstraniti napake, slabosti; odstraniti nepravilnosti v podjetju; skušal je odstraniti socialne razlike ∙ publ. odstraniti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: direktorja so odstranili / odstraniti koga s položaja odstraníti se in odstniti se oditi, umakniti se: za kako uro so se odstranili; tiho se odstraniti odstnjen -a -o: napaka je bila hitro odstranjena
  24.      odstnjati  -am nedov. (á) redko odstranjevati: odstranjati slamo / odstranjati vzroke nesporazuma
  25.      odstranjeválec  -lca [c tudi lc] m () 1. delavec, ki kaj odstranjuje: odstranjevalec peska z ulitkov 2. sredstvo za odstranjevanje: kupiti odstranjevalec laka za nohte

   7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA