Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (7.626-7.650)



  1.      obskunt  -a m (ā á) knjiž. kdor nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjak: boriti se z reakcionarji in obskuranti
  2.      obskurantízem  -zma m () knjiž. miselnost, ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaštvo: boriti se proti obskurantizmu
  3.      obskuntski  -a -o prid. (ā) knjiž. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaški: obskurantski politik
  4.      obskuntstvo  -a s (ā) knjiž. miselnost, ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaštvo: ni maral njihovega obskurantstva
  5.      obsovražíti  in obsovžiti -im, in obsovžiti -im dov. ( á ; ā ) knjiž., redko zasovražiti: če ga boš tepel, te bo obsovražil obsovžen -a -o osovražen: obsovražen sosed
  6.      obstnec  -nca m (á) knjiž. kdor ni vključen v kako skupnost: roman opisuje obstrance
  7.      obstnski  -a -o prid. (á) ki je, se nahaja ob strani: obstranski del telesa; vse obstranske jaške so zasuli / ta izhod je obstranski stranskibot. obstranski poganjek // redko postranski, manj pomemben: obstranske teme kongresa
  8.      obstruírati  -am nedov. in dov. () jur., v nekaterih državah v parlamentu si prizadevati proti sprejemu kakih sklepov: večina poslancev je obstruirala redno delo
  9.      obžírati  -am nedov. ( ) 1. obgrizovati, obglodavati: koze najraje obžirajo grmovje; gosenice obžirajo liste 2. slabš. grobo oštevati: nima miru pred njo, kar naprej ga obžira 3. nar. dolenjsko krošnjariti: po cele dneve je obžiral po vaseh
  10.      oceanogf  -a m () strokovnjak za oceanografijo: dognanja oceanografov
  11.      oceanografíja  -e ž () veda o oceanu, morju: razvoj oceanografije; strokovnjak za oceanografijo; oceanografija in hidrografija
  12.      oceanogfski  -a -o prid. () nanašajoč se na oceanografijo: oceanografski inštitut; oceanografska postaja / oceanografske globinske meritve; oceanografska raziskovanja
  13.      ocilíndran  -a -o prid. () ekspr. pokrit s cilindrom: ocilindran moški
  14.      očáranje  -a s () glagolnik od očarati: očaranje gledalcev, poslušalcev; očaranje z glasbo // redko očaranost: očaranje ga je kmalu minilo; trgati se iz očaranja
  15.      očáranost  -i ž () stanje očaranega človeka: nenaden krik ga je iztrgal iz očaranosti / poslušalci so kar onemeli od očaranosti / očaranost nad lepoto pokrajine
  16.      očárati  -am dov. () nav. ekspr. vzbuditi pri kom zelo pozitiven čustveni odnos do sebe: igralec je očaral občinstvo; razstavljene slike so vse očarale; očaral jih je s svojim znanjem / očarala ga je njena lepota in preprostost očáran -a -o: bil je očaran od lepote; gledala ga je vsa očarana
  17.      odbíra  -e ž () glagolnik od odbrati: odbira trt za cepljenje; odbira plemenskih živali / odbira referatov mu je delala težave
  18.      odbilec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor odbira: odbiralec plemenske živine / odbiralec premoga prebiralec, izbiralec 2. kdor se poklicno ukvarja z odčitavanjem: razpisati delovno mesto odbiralca
  19.      odbilen  -lna -o prid. () nanašajoč se na odbiranje: odbiralni postopek / odbiralni stroji ♦ gozd. odbiralno redčenje redčenje z odstranjevanjem dreves slabe kakovosti
  20.      odbíranje  -a s () glagolnik od odbirati: pri odbiranju so se opirali na slabe kriterije; odbiranje živine za pleme / odbiranje učencev za nastop
  21.      odbírati  -am nedov. ( ) 1. v večji količini, množini po določenih kriterijih izločati, navadno za določen namen: odbirati debla za hlode, živali za pleme / za to akcijo so odbirali najboljše ljudi // knjiž. izbirati: odbirala je zlasti lahke vloge / odbirati jabolka prebirati 2. na merilnem instrumentu ugotavljati vrednost, količino merjenega: odbirati porabo električnega toka
  22.      odbnec  -nca m (á) nav. mn., knjiž. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti; izbranec: govoril je le nekaterim odbrancem ◊ vrtn. rastlina, ki se zaradi zaželenih pozitivnih lastnosti uporablja za razmnoževanje
  23.      odbnost  -i ž (á) knjiž., redko uglajenost, izbranost: jezikovna, stilna odbranost pesmi
  24.      odbti  -bêrem dov., stil. odberó; odbl (á é) 1. v večji količini, množini po določenih kriterijih izločiti, navadno za določen namen: otroke, ki so jih odbrali za cepljenje, so peljali v posebno sobo; za vlaganje je treba odbrati samo zdrave sadeže 2. knjiž. izbrati: odbral je sedež v prvi vrsti; odbrati po svojem okusu / odbrati je morala še celo košaro jabolk prebrati / nevesto so mu že odbrali 3. knjiž., redko ugotoviti, spoznati: iz njenega razburjenega pripovedovanja je komaj odbral, kaj hoče 4. na merilnem instrumentu ugotoviti vrednost, količino merjenega: odbrati porabo električnega toka; odbrati telesno toploto na toplomeru / odbrati števec 5. knjiž., redko prenehati brati: ko so učenci odbrali, so začeli računati odbn -a -o 1. deležnik od odbrati: odbrani borci so naredili zasedo; odbrane članke bodo izdali v posebni brošuri 2. knjiž., redko uglajen, izbran: piše v čistem, odbranem jeziku
  25.      odčáranje  -a s () glagolnik od odčarati: preganjati bolezni z odčaranjem / poezija odčaranja

   7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA