Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (7.451-7.475)


  1.      nèzdrámen  -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nezdramna omamljenost ∙ knjiž., ekspr. spati nezdramno spanje biti mrtev nèzdrámno prisl.: nezdramno spati ♪
  2.      nèzdràv  -zdráva -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) 1. ki ni zdrav: zdravi in nezdravi otroci; videti je nezdrav / nezdrav les / nezdravo sadje // zdravju škodljiv: nezdrava voda; nezdravo podnebje / nezdravi kraji 2. ki izraža, kaže bolezen: nezdrava barva kože; nezdrava bledica, rdečica; pren. nezdrava ambicioznost; nezdrava konkurenca // nav. ekspr. slab, nezadovoljiv: v podjetju so vladali nezdravi odnosi nèzdrávo prisl.: v tistih krajih je nezdravo vroče; sam.: odpraviti gnilo in nezdravo v družbi ♪
  3.      nèzdravník  -a m (ȅ-í) kdor ni zdravnik: za predlog so se navduševali zlasti zdravstveni delavci nezdravniki / ekspr. ko sem bil bolan, so me nosili k raznim zdravnikom in nezdravnikom ♪
  4.      nèzgrabljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neprijemljiv: zrak je nezgrabljiv / knjiž. nezgrabljiv čustveni svet / knjiž. ljudje so skrivnostni, nezgrabljivi nedoumljivi ♪
  5.      nèzgrajèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki (še) ni zgrajen: nezgrajena hiša / nezgrajena proga / nezgrajen značaj neizoblikovan ♪
  6.      nèzorán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni zoran: nezorana njiva; pred njim se je širilo zapuščeno, nezorano polje ♪
  7.      nezravnan  ipd. gl. neizravnan ipd. ♪
  8.      nèženíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) pog. ki ni v zadregi, se ne sramuje: čeprav so se šele prvič videli, so bili med seboj čisto neženirani / napisal mu je neženirano pismo nèženírano prisl.: neženirano si ga je ogledovala od nog do glave; neženirano ga je prosil za uslugo ♪
  9.      niansíranje  -a s (ȋ) glagolnik od niansirati: barvno niansiranje / psihološko niansiranje / pisatelj se izogiba niansiranju in natančnemu opisovanju ♪
  10.      niansíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost niansiranega: barvna niansiranost / metaforika daje pesmi izredno plastičnost in niansiranost; niansiranost jezika ♪
  11.      niansírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da se pojavlja, nastopa kaj v (barvnih) odtenkih: nanašal je barve, ne da bi jih niansiral / modno niansirati barvo las 2. narediti, da se predmeti, pojavi iste vrste v določenih podrobnostih, značilnostih razlikujejo: niansirati like v romanu, opise pokrajin; jezikovno niansirati; različne razmere življenje in mišljenje zelo niansirajo // knjiž. natančno, podrobno povedati, izraziti: niansirati misel / vsebino pripovedi bi bilo potrebno bolj niansirati niansírati se in niansírati nedov., knjiž. dobivati (barvne) odtenke: listje se, preden odpade, niansira niansirajóč -a -e: niansirajoče podrobnosti niansíran -a -o: imeti zelo niansiran izraz, jezik; pomensko, psihološko niansiran ♪
  12.      nìčkólikokrat  in nìč kólikokrat prisl. (ȉ-ọ̄) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to povest nam je povedala ničkolikokrat ♪
  13.      nikarágovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero ♪
  14.      nimbostrátus  -a m, mn. nimbostráti tudi nimbostrátusi (ȃ) meteor. nizek slojast oblak, iz katerega dežuje, sneži: oblaki so se zgostili v nimbostratus ♪
  15.      níštra  -e ž (ȋ) knjiž. nič: vse to govorjenje je le ništra // ekspr. malo vredni, drobni predmeti: po žepih je imel polno ništre ♪
  16.      nítramonkál  -a m (ȋ-ȃ) agr. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij ♪
  17.      nitrát  -a m (ȃ) kem. sol dušikove kisline ali njen ester: amonijev, natrijev nitrat; nitrat celuloze ♪
  18.      nitráten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nitrat: nitratno gnojilo / nitratna skupina ♪
  19.      nitríranje  -a s (ȋ) glagolnik od nitrirati: nitriranje benzena / nitriranje jekla ♪
  20.      nitrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. uvajati nitroskupino v spojino: nitrirati benzen 2. metal. utrjevati površino jekla z dušikom pri visoki temperaturi: nitrirati jeklene predmete nitríran -a -o: nitrirano jeklo ♪
  21.      nivelíranje  -a s (ȋ) glagolnik od nivelirati: niveliranje terena / aparati za niveliranje / to vodi v pozitivistično niveliranje dejstev ♪
  22.      nivelírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati ravno; izravnavati: nivelirati teren, tla ♦ geod. določati višinske razlike med točkami na terenu 2. knjiž. izenačevati: nivelirati cene, dohodke; umetnost se nivelira nivelirajóč -a -e: nivelirajoči tokovi v družbi ♪
  23.      nivelizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izenačevati: nivelizirati dohodke; sodobna umetnost se nivelizira nivelizíran -a -o: nivelizirana miselnost tehnične civilizacije ♪
  24.      nobênkrat  tudi nobènkrat prisl. (ȇ; ȅ) izraža, da se dejanje ne zgodi niti enkrat: med vojno se nobenkrat nisva videla ∙ preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič ♪
  25.      nobilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur., zlasti v fevdalizmu dati, podeliti plemiški naslov, poplemenititi: zaradi vojaških zaslug ga je cesar nobilitiral nobilitíran -a -o: nobilitirani meščani ♪

   7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA