Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (7.401-7.425)



  1.      nèubn  -a -o prid. (-á) ki ni ubran: neubrano petje, zvonjenje / neubrani glasovi; pren., ekspr. kolektiv je precej neubran nèubno prisl.: neubrano peti
  2.      nèubranljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila ∙ publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj // ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., redko neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko nèubranljívo prisl.: neubranljivo napadati
  3.      nèubnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neubranega: glasovna neubranost; neubranost igre je jemala predstavi vrednost
  4.      nèuign  -a -o prid. (-á) publ. ki ni uigran: moštvo je še neuigrano
  5.      nèuignost  -i ž (-á) publ. lastnost neuigranega človeka: tudi neuigranost igralcev je bila vzrok za neuspeh
  6.      nèuniformíran  -a -o prid. (-) ki ni uniformiran: neuniformirani ljudje; pren., ekspr. neuniformiran način življenja
  7.      nèupíranje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od upiranja: neupiranje določbam, predpisom ♦ filoz. nauk o neupiranju religiozno-filozofski nauk L. N. Tolstoja, da se mora zlo sprejemati brez upiranja
  8.      nèupoba  -e ž (-) kar je nasprotno, drugačno od uporabe: neuporaba besede; neuporaba grožnje, sile
  9.      nèupoben  -bna -o prid. (-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno
  10.      nèupobljen  -a -o prid. (-) ki ni uporabljen: novi, še neuporabljeni predmeti; neuporabljene tiskovine / drugi prostori so ostali zaprti in neuporabljeni
  11.      nèuporabljív  -a -o prid. (- -í) neuporaben: soba je zaradi vlage neuporabljiva
  12.      nèupobnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neuporabnega: neuporabnost motorja jim je onemogočila polet / tekma je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča / ekspr. pritoževal se je nad njeno nedelavnostjo in neuporabnostjo
  13.      nèupravíčen  -a -o prid. (-) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljenneprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur nèupravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati
  14.      nèupravíčenec  -nca m (-) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne
  15.      nèupravíčenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neupravičenega: presojati upravičenost in neupravičenost pritožbe
  16.      nèuden  -dna -o prid. (-) ki ni uraden: neuradni podatki, rezultati; ta komentar je neuraden; neuradne diskusije / ekspr. prijeten, neuraden pogovor sproščen / sprejeti stranko med neuradnimi urami ♦ jur. neuradni obisk obisk državnega funkcionarja pri ustreznem funkcionarju druge države zaradi osebnega posvetovanja o določenih vprašanjih; šport. neuradno tekmovanje nèudno prisl.: neuradno obiskati državo; neuradno se pogovarjati
  17.      nèuravnotéžen  -a -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki ni uravnotežen: neuravnotežene sile povzročajo gibanje v zemeljski skorji / neuravnotežena mladina neuravnovešena
  18.      nèuravnotéženost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost neuravnoteženega: neuravnoteženost v gospodarstvu / zavedala se je svoje slabosti in neuravnoteženosti neuravnovešenosti
  19.      nèuravnovéšen  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni uravnovešen: proračun je glede na dohodke in izdatke neuravnovešen / nestalen, neuravnovešen značaj; vihrava, neuravnovešena mladina; čustveno neuravnovešena ženska / duševno neuravnovešen človek
  20.      nèuravnovéšenec  -nca m (-ẹ̑) ekspr. neuravnovešen človek: čudak in neuravnovešenec je / že njegovo vedenje je izražalo duševnega neuravnovešenca
  21.      nèuravnovéšenost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost neuravnovešenega: neuravnovešenost cen / nervozne kretnje so izdajale njegovo neuravnovešenost / kazati znake duševne neuravnovešenosti
  22.      nèustšen  -a -o prid. (-) knjiž. pogumen, odločen: neustrašeni borci, vojaki / z neustrašenim glasom je povedal, kaj misli o njem
  23.      nèustšen  -šna -o prid. (-) pogumen, odločen: pogumni, neustrašni ljudje / poznali so njegov neustrašni značaj
  24.      nèustšenost  -i ž (-) knjiž. pogumnost, odločnost: komaj je čakal prilike, da bi pokazal svojo neustrašenost
  25.      nèustrašljív  -a -o prid. (- -í) redko pogumen, odločen: neustrašljiv človek, junak

   7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA