Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (7.001-7.025)



  1.      naračúnati  -am dov. () z računanjem priti do določenega števila, rezultata: koliko si naračunal / naračunala je, da so ji dolžni še pet tisoč dinarjev / ogoljufal ga je pri meri in mu naračunal več, kot je vzel upošteval v računu
  2.      naradováti se  -újem se dov.) knjiž., redko naveseliti se: na izletu so se naradovali
  3.      nahlece  [lǝc] prisl. () ekspr., redko zelo narahlo: vrata narahlece zaškripajo
  4.      narahljáti  -ám dov.) nekoliko zrahljati: narahljati zemljo / narahljala mu je obvezo narahlján -a -o: mehka, narahljana blazina; narahljana zemlja
  5.      nahlo  in na hlo prisl. () 1. izraža stanje brez tesne in trdne zveze: kamenje leži na strmini zelo narahlo / narahlo zvezane roke 2. izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: narahlo odpreti, potrkati; narahlo objeti, poljubiti / narahlo zarisan vzorec 3. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: narahlo prši; narahlo zardeti / narahlo se pokloniti
  6.      najmati  -am dov. () nižje pog. najti, zalotiti: če te narajmam pod njenim oknom, bo hudo
  7.      namen  -mna -o prid. () ki se nosi, prenaša na ramenih: naramni koš; zavezala si je naramno ruto / naramni našitki
  8.      namka  -e ž () v ruskem okolju epoleta: generalska naramka
  9.      namnica  -e ž () 1. mn. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila: kupiti nove naramnice; elastične naramnice // nav. mn. traku podoben del oblačila za čez rame: naramnica modrčka se ji je strgala; predpasnik na naramnice; večerna obleka z ozkimi naramnicami 2. nav. mn. trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu: nahrbtnik s podloženimi naramnicami / vtakniti roko v naramnico
  10.      namnik  -a m () 1. knjiž. epoleta: uniforma z generalskimi naramniki 2. redko krušnjak: na hrbtu je nosil naramnik 3. trak iz usnja za čez ramo: pionirji v prometni službi imajo bel pas in naramnik
  11.      nasel  -sla -o tudi nastel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) 1. ki je večji kot prej po a) obsegu: narasli potok je preplavil brv; narasla masa; šumenje narasle reke b) številu: naraslo prebivalstvo 2. ki je višje stopnje kot prej a) glede na intenzivnost, jakost: narasli hrup b) glede na količino: narasli dolgovi c) glede na možni razpon: med tako naraslim številom umetnikov je težko najti velike; prim. narasti
  12.      nast  -ásta m ( á) redko povečanje, porast: stopnja narasta zaposlenih
  13.      nast  -í in -i ž () redko povečanje, porast: narast vrednosti zemljišč / velika narast svetovnega gibanja za mir
  14.      nastati  -am nedov. (ā) zastar. naraščati: zaradi dežja potok hitro narasta / družba je začela narastati
  15.      nastek  -tka m () 1. glagolnik od narasti: narastek sladoledne zmesi / redko narastek članov povečanje števila / narastek števila rešitev povečanje // kar je na novo zraslo: pobarvati narastek (las) 2. gastr. močnata jed iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov: jesti, pripraviti narastek / biskvitni, krompirjev, rižev narastek
  16.      nasti  -stem tudi -sem dov., nasel in nastel; naščen (á) 1. postati večji po a) obsegu: matici je zadek zelo narasel / jajca in sladkor umešamo, da vse skupaj naraste; testo je lepo naraslo / zaradi deževja je reka narasla / publ. roman je narasel na štiri knjige ima, obsega b) številu: nesreče, vlomi naraščajo; mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto 2. doseči višjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: napetost, sovražnost med njimi je narasla; pritisk in temperatura v posodi sta narasla; ob tekmovanjih zanimanje za šport naraste / veter je proti večeru narasel / ekspr. glas mu je preteče narasel začel je glasneje govoriti / šum je narasel v hrup b) glede na količino: njegovi dolgovi so narasli; tabela kaže, za koliko je proizvodnja narasla c) glede na možni razpon: cene so čez mero narasle; vrednost zlata je narasla / število zaposlenih je naraslo 3. zrasti: mladičem je perje že naraslo; raku so namesto polomljenih klešč narasle nove / odkar ga ni videla, mu je brada zelo narasla / zastar. narasel je velik fant ● zaradi deževja je gladina jezera narasla se je dvignila; ekspr. odkar je v tej službi, ji je greben zelo narasel postala je domišljava, prevzetna; prim. narasel
  17.      naraščáj  -a m () 1. knjiž. živalski potomci, mladiči: vzgojiti zdrav naraščaj; skrb za naraščaj / pasji naraščaj; plemenski naraščaj 2. šalj. otroci: ves dan se je podil z naraščajem po travniku ∙ ekspr. spet pričakuje naraščaj otroka 3. navadno s prilastkom mladi ljudje, ki se pripravljajo za določeno dejavnost, poklic: izobraževati, usposabljati naraščaj; igralski, obrtniški naraščaj; vzgoja učiteljskega naraščaja
  18.      naraščájnica  -e ž () ženska oblika od naraščajnik: nastop naraščajnic
  19.      naraščájnik  -a m () 1. star. mlad človek, ki se pripravlja za določeno dejavnost, poklic: v zavodu imajo nekaj nadarjenih naraščajnikov; gledališki, lovski naraščajnik 2. nekdaj kdor je vključen v telovadno društvo in je star do osemnajst let: nastop naraščajnikov
  20.      naščanje  -a s (á) glagolnik od naraščati: s strahom opazujejo naraščanje reke / naraščanje in upadanje rojstev, smrtnih žrtev / naglo naraščanje prometa / naraščanje industrijske proizvodnje
  21.      naščati  -am nedov. (á) 1. postajati večji po a) obsegu: oteklina narašča / mesta naraščajo, vasi pa se praznijo b) številu: prometne nesreče naraščajo; prebivalstvo na svetu naglo narašča / mladinsko prestopništvo narašča iz leta v leto 2. dosegati višjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: pritisk v kotlu že narašča; temperatura narašča / hrup, šum je naraščal in upadal / svetloba za grebenom je naraščala / napetost, negotovost, strah narašča; naš ugled v svetu narašča; zanimanje za pridelovanje sadja zadnja leta narašča / oblačnost narašča b) glede na količino: dohodki, dolgovi naraščajo; proizvodnja narašča c) glede na možni razpon: kvaliteta narašča; vrednost nepremičnin narašča / število zamujenih ur narašča ◊ lingv. raba besede narašča beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje pogosteje; mat. funkcija narašča z večanjem neodvisne spremenljivke se veča tudi odvisna spremenljivka naščati se nar. 1. jeziti se, razburjati se: najmanj je prizadet, pa se najbolj narašča / pes se je vse bolj naraščal (jezno) lajal 2. postavljati se, ponašati se: nikar se tako ne naraščaj pred nama; začel se je naraščati, češ naj le pride medved naraščajóč -a -e: prikrivali so svoj naraščajoči bes; naraščajoči mrak, strah; naraščajoča draginja; toži o naraščajoči gluhosti; naraščajoče potrebe, zahteve
  22.      naratíven  -vna -o prid. () knjiž. pripoveden: narativni elementi balade ♦ lingv. narativni sedanjik pripovedni sedanjik
  23.      naratívnost  -i ž () knjiž. pripovednost: v nekaterih pesmih prevladuje narativnost nad izpovedno dinamiko / pisateljeva narativnost
  24.      nav  -i ž () star. narava, čud: vsi so poznali njegovo moč in narav; njena narav je nestanovitna / biti dobre, vesele naravi
  25.      nava  -e ž () 1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in njene pojave; nekatere elemente najdemo v naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr. človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja, zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline, človek // nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala narava; narava mu je podarila same lepe lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd je enkratna biološka mojstrovina narave 2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo; otroci naj bodo čimveč v naravi; divja, nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v naravno okolje / ekspr. v mestu je vse izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik jemlje prispodobe iz narave 3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti človeške narave / opredeliti naravo poezije; preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari // kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste: govoriti o naravi določene bolezni; upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe / z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj informativne narave; vzrok za spor je politične narave 4. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave / po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi / ekspr. on je umetniška narava 5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo ● ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistvafiloz. filozofija narave filozofska disciplina, ki raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol. spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave

   6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA