Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (6.576-6.600)



  1.      maniríran  -a -o prid. () redko nenaraven, izumetničen: maniriran slog; izraz je preveč maniriran; manirirane slike / manirirani igralski gibi
  2.      maniríranost  -i ž () redko nenaravnost, izumetničenost: pisatelj je zašel v maniriranost / maniriranost vedenja
  3.      mànjkrat  prisl. () izraža manj ponovitev: srce mu v minuti utripne manjkrat, kot je navadno / živila, ki jih manjkrat uporabljamo, zložimo globlje v omaro
  4.      manufaktúra  -e ž () 1. ekon., v zgodnjem kapitalizmu proizvodnja z rokodelskim orodjem in že izvedeno notranjo delitvijo dela: zgodovinski pogoji za nastanek manufakture; prehod iz manufakture v strojno industrijo / volnarska manufaktura // podjetje s tako organizirano proizvodnjo: delati v manufakturi; razvoj zgodnjih manufaktur 2. trgovina, ki prodaja (tekstilno) blago, zlasti na metre: na križišču sta manufaktura in drogerija // redko (tekstilno) blago, ki se prodaja na metre: prodajati, proizvajati manufakturo
  5.      mapíranje  -a s () glagolnik od mapirati: mapiranje časopisnih izrezkov / mapiranje zemljišča
  6.      mapírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. spravljati liste, spise, načrte v mapo v določenem redu: mapirati časopisne izrezke 2. geod., nekdaj na terenu izdelovati katastrski načrt ali topografsko karto: mapirati reko mapíran -a -o: vsi podatki so mapirani
  7.      mara  -ja m () zool. velika tropska ptica, ki glave nima porasle s perjem, Leptoptilus: peresa marabuja / afriški marabu
  8.      marakúja  -e ž () tropska rastlina ali njen hruškasti rumenkasto zeleni sad: bonboni z okusom marakuje
  9.      manta  -e ž () vrtn. lončna rastlina z navadno pisanimi listi, Maranta: gojiti marante
  10.      maska  -e ž () agr. višnja s temno rdečimi drobnejšimi sadovi: kupiti maraske; liker iz marask
  11.      maraskíno  -a m () liker iz marask: rad pije maraskino; duh po maraskinu
  12.      mastičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na marazem: bolnik je marastičen / marastična literatura
  13.      rati  -am nedov. () navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / »ali ga hočeš videti?« »Ne, ne marab) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: ne maram, da odideš tako zgodaj; oče ni maral, da bi šel sin študirat / ni maral, da se veliko govori o tem / ne maram ga v svoji hiši; ni ga marala za sodelavca ni hotela, da bi bil njen sodelavec // elipt., s prislovnim določilom kraja izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: nikoli ni maral (iti) k njej; ne mara na delo; danes ne mara v šolo 2. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: otrok se ne mara in ne mara prebuditi / mokra drva ne marajo goreti 3. nav. ekspr. biti pripravljen sprejeti, kar je ponudeno: ne maram tvojega plačila / od tebe ne maram sočutja / vse mi je ponujal nazaj, jaz pa nisem maral nič vzeti 4. nav. ekspr. čutiti naklonjenost a) do koga: tega človeka ne maram; Janez in Tone se ne marata / ne maram čemernih ljudi / nikoli ni maral družbe b) do osebe drugega spola: tega fanta ne mara; govorili so, da ga ni nikoli posebno marala / zaman hodi za njo, ne mara ga // imeti naklonjenost, veselje do česa: drugega dela ne mara; ne mara glasbe / ne maram praznega govorjenja / ni maral mesnih, mlečnih jedi ni jih (rad) jedel 5. ekspr., v zvezi z za zanimati se, meniti se: nobeden ni maral za njegove ideje / ne maram za njene lepe besede; ne mara za vreme / ne maraj, še boš imel priložnost 6. ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: maram te! maram za vse to kot za lanski sneg / maram zate ● star. greh je več ne mara ni več privlačna, zapeljiva; ni maral kavarn nerad je hodil v kavarne; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; nar. kaj maraš, ker imaš vsega zadosti blagor ti; ekspr. (nič) ne maraj, vsak začetek je težek izraža tolažbo, spodbudo rati se star. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje; dati se: ni se jim maralo delati 2. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža nezanimanje, neprizadetost: kaj se mara, bom pa lenaril; kaj se mara, ko nikoli ne pogrešata družbe / mara se nam krompirja maje star.: hodil je iz kraja v kraj, ne maraje za prepovedi
  14.      raton  -a m () žarg., šport. maratonski tek: tekmovati v maratonu; tekli so kot na maratonu // publ., navadno s prilastkom tekmovanje na razmeroma dolgo progo: avtomobilski, kasaški, plavalni maraton
  15.      maratónec  -nca m (ọ̑) žarg., šport. športnik, ki goji maratonski tek: znani maratonec; diham kot onemogel maratonec
  16.      ratonski  in maratónski -a -o prid. (; ọ̑) 1. šport., v zvezi maratonski tek tek na razdaljo 42,195 km: tekmovati, zmagati v maratonskem teku / maratonski tekač športnik, ki tekmuje v maratonskem teku 2. publ. nanašajoč se na tekmovanje na dolgo progo: maratonski plavalec / maratonsko plavanje 3. ekspr. ki razmeroma zelo dolgo traja: maratonski govor; maratonske debate, konference; maratonsko predavanje / maratonski podlistek podlistek v več nadaljevanjih
  17.      mazem  -zma m (ā) med. huda splošna telesna oslabelost: starostni marazem; pren., ekspr. gibanje je zašlo v marazem
  18.      margana  -e ž () zastar. granatno jabolko: košarica margaran
  19.      marinírati  -am nedov. in dov. () gastr. pripravljati ali konzervirati jed z marinado: marinirati meso, ribe mariníran -a -o: marinirane gobe, ribe; marinirana perutnina
  20.      markíranje  -a s () glagolnik od markirati: markiranje gorskih poti / markiranje rib za raziskovanje / markiranje delovne vneme
  21.      markírati  -am nedov. in dov. () 1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati: markirati planinsko pot, transverzalo // postavljati, delati znamenja za označevanje poti, smeri sploh: markirati mejo / z odlomljenimi vejami markirati neznano pot; pren. ta dela markirajo njegov umetniški razvoj 2. opremljati z znamenji za razpoznavo: markirati zavarovano govedo; z aluminijevimi lističi markirati ribe za raziskovanje 3. knjiž. ponazarjati, predstavljati, posnemati: sedel je na klopi in markiral občinstvo / gibe le markira jih le nakazuje; pog. drugi delajo, on pa samo markira dela le navideznogled. markirati naučeno vlogo nedoživeto ponavljati; markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; voj. markirati sovražnika posnemati sovražnikovo delovanje na vojaških vajah markíran -a -o: markirana riba; markirana steza; pot je dobro markirana; markirano delo ♦ kem. markirane spojine spojine, ki vsebujejo izotope, za zasledovanje molekul določene snovi pri raznih procesih
  22.      marmocija  -e ž (á) glagolnik od marmorirati: marmoracija ploskve
  23.      mármorast  -a -o prid. (á) tak kot pri marmorju: marmorast vzorec
  24.      marmorírati  -am nedov. in dov. () z barvanjem delati kaj podobno marmorju: marmorirati ploskev marmoríran -a -o: marmorirana talna obloga; marmorirane platnice ♦ agr. marmorirano meso meso, prepleteno z maščobnimi plastmi; papir. marmorirani papir; obrt. marmorirana obreza barvna obreza, po videzu podobna marmorju
  25.      marodíranje  -a s () glagolnik od marodirati: za marodiranje ni bilo časa

   6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA