Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (6.476-6.500)


  1.      lírast  -a -o prid. (ȋ) podoben glasbilu liri: lirasta oblika ♦ bot. lirasti list pernato deljeni list, ki ima velik končni rogelj, stranski roglji pa se proti dnu zmanjšujejo lírasto prisl.: lirasto ukrivljeni rogovi ♪
  2.      lirizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati kaj lirično: pisatelj lirizira resničnost; lirizirati prozo z melodičnostjo lirizíran -a -o: lirizirani dialogi; lirizirani opisi narave ♪
  3.      lístrast  -a -o prid. (í) tekst. ki je iz listra: listrast suknjič ♪
  4.      literáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na literatura 1, 2: a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi; pisatelj goji različne literarne oblike; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino c) velika literarna vrednost dela 2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira // knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren // publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren ● knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji ◊ gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija literárno prisl.: literarno delovati; literarno obdelati snov; ta stavek zveni nekoliko literarno; biti literarno izobražen; literarno pisani spomini na pesnika ♪
  5.      literarizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj literarno: pisatelj je literariziral zgodbe iz svoje mladosti / strokovno besedilo se ne da literarizirati literarizíran -a -o: literarizirani spomini na narodnoosvobodilni boj ♪
  6.      literárnokrítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na literarno kritiko: literarnokritična merila ♦ lit. literarnokritični esej ♪
  7.      literárnost  -i ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost literarnega: prava literarnost romana 2. knjiž. neživost, neživljenjskost, nenaravnost: v teh odstavkih novele se čuti literarnost; literarnost nekaterih Stritarjevih pesmi; literarnost sloga; patetičnost in literarnost 3. publ. značilnost, da so bistveni, osnovni izrazni elementi česa podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: v teh kiparjevih figurah ni nobene literarnosti; očitati filmu literarnost ♪
  8.      literárnoteorétičen  -čna -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na literarno teorijo: njegova literarnoteoretična dela ♪
  9.      literárnozgodovínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na literarno zgodovino: literarnozgodovinski članki / realistična literarnozgodovinska šola; doktor literarnozgodovinskih znanosti ♪
  10.      literát  -a m (ȃ) nav. ekspr. 1. književnik, pisatelj: literati, slikarji, znanstveniki 2. kdor piše literarna dela manjše umetniške vrednosti: on je le literat, le senca umetnika ♪
  11.      literátka  -e ž (ȃ) ženska oblika od literat: literatke in slikarke ♪
  12.      literátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na literate: literatska družba / domislice prenapetih literatskih možganov ♪
  13.      literátstvo  -a s (ȃ) nav. ekspr. dejavnost literatov: problem Trdinovega literatstva / odklanjati prazno literatstvo ♪
  14.      literatúra  -e ž (ȗ) 1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost: zanimati se za literaturo; zgodovina literature; pogovor o literaturi; smeri v literaturi / družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna, tendenčna literatura / umetniška literatura // navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo; knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično literaturo; avtorji zabavne literature / ekspr. te pesmi so biseri naše literature / knjiž. lepa literatura leposlovje 2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva; književnost, slovstvo: začetki francoske literature; Trubarjevo delo je temelj slovenske literature / žarg.: učenci ponavljajo literaturo in slovnico literarno zgodovino; predavati literaturo 3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju: brati poljudnoznanstveno literaturo; kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo; širiti revolucionarno literaturo; pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo; policija je zaplenila propagandno literaturo; literatura o Cankarju / na koncu razprave je navedena literatura naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke ◊ muz. klavirska literatura tiskane klavirske skladbe ♪
  15.      litográf  -a m (ȃ) 1. kdor dela litografije, kamnotiskar: razstava znanega litografa 2. nekdaj kdor se poklicno ukvarja s tehniko ploskega tiska s kamnite plošče: delo je opravil izkušen litograf ♪
  16.      litografíja  -e ž (ȋ) 1. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na kamnito ploščo odtiskuje s ploskim tiskom, kamnotisk: uspehi lesoreza, linoreza in litografije // odtis v tej tehniki: opremiti knjigo z izvirnimi litografijami; razstava litografij / barvna litografija 2. tisk., nekdaj tehnika ploskega tiska s kamnite plošče: razvoj litografije / barvna litografija ♪
  17.      litografírati  -am nedov. in dov. (ȋ) izdelovati litografijo: litografirati poročilo litografíran -a -o: litografirani letaki; dijaki so izdajali litografiran list; knjiga je bila napisana na stroj in litografirana ♪
  18.      litográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na litografijo: litografski postopek / litografski kamen; litografski papir / litografski tiskar litográfsko prisl.: litografsko razmnoževati besedilo ♪
  19.      litorál  -a m (ȃ) geogr. obalno področje morja, jezera ♪
  20.      litorálen  -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v bližini obale; obrežen, obalen: litoralni sedimenti / litoralno morje / litoralna pokrajina obmorska, primorska ♪
  21.      litosfêra  -e ž (ȇ) geol. zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine, zemeljska skorja: raziskovanje litosfere ♪
  22.      litráža  -e ž (ȃ) pog. prostornina posode, izražena v litrih: litraža soda ∙ žarg., avt. gibna prostornina, kubatura ♪
  23.      lívra  -e ž (ȋ) v srednjem veku francoska denarna enota: plačeval ji je dvajset liver na mesec ♪
  24.      livríran  -a -o prid. (ȋ) oblečen v livrejo: livriran vratar / v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju: pri kosilu so stregli livrirani lakaji; livriran sluga ♪
  25.      ljúdskodemokrátičen  -čna -o prid. (ȗ-á) nanašajoč se na ljudsko demokracijo: ljudskodemokratična država / ljudskodemokratična oblast ♪

   6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA