Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (6.426-6.450)



  1.      ledírati  -am dov. in nedov. () knjiž. poškodovati, raniti: oster pesek je pri padcu lediral kožo ledíran -a -o: ledirana znamka; ledirano tkivo
  2.      legalizírati  -am dov. in nedov. () 1. z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano, uzakoniti: legalizirati splav // dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano sploh: dopuščati napake in jih s tem legalizirati; ta praksa se zdaj legalizira // spraviti v sklad z zakoni, predpisi: legalizirati svojo posest orožja; končno sta legalizirala svoje skupno življenje 2. knjiž. uradno potrditi, overoviti: legalizirati listino; pri sodišču legalizirati podpise na pogodbi legalizíran -a -o: legalizirana stranka
  3.      legíranje  -a s () glagolnik od legirati: legiranje jekla / legiranje juhe
  4.      legírati  -am dov. in nedov. () 1. metal. kovini ali zlitini dodati kak drug element: legirati jeklo; legirati aluminij s silicijem 2. gastr. dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša, vezati: legirati juho legíran -a -o: legirana omaka; legirano jeklo ♦ teh. legirano olje
  5.      legislatúra  -e ž () jur. 1. doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, sklic: ob koncu legislature 2. zakonodaja
  6.      legitimíranje  -a s () glagolnik od legitimirati: obvezno legitimiranje pri prevzemu denarja / formalnosti pri legitimiranju in adoptiranju
  7.      legitimírati  -am dov. in nedov. () 1. zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost: miličnik ga je legitimiral 2. knjiž., redko napraviti, da kaj postane legitimno: legitimirati svojo oblast ♦ jur. legitimirati otroka pozakoniti legitimírati se dokazati, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost, pripadnost: vratar je zahteval, naj se legitimiram; legitimirati se policijskemu uradniku legitimíran -a -o: vsi potniki na vlaku so bili legitimirani / publ. biti legitimiran za kaj usposobljen, upravičen
  8.      legúra  -e ž () metal. zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina: proizvesti novo leguro; lahko taljive legure; legura jekla in titana
  9.      leksikalizírati se  -am se dov. in nedov. () lingv. postati leksem: pripona izem se je leksikalizirala
  10.      leksikogf  -a m () 1. kdor se (poklicno) ukvarja z leksikografijo, slovarnik: slovenski leksikograf Cigale 2. sestavljavec leksikona
  11.      leksikografíja  -e ž () pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov: problemi slovenske leksikografije // veda o tem
  12.      leksikogfski  -a -o prid. () nanašajoč se na leksikografijo: zbirati gradivo za leksikografsko delo / leksikografska tradicija / Leksikografski zavod v Zagrebu
  13.      lektíra  -e ž () knjiž. 1. čtivo, berilo: mladini primerna lektira 2. redko dojemanje vsebine besedila; branje: vpliv lektire grških tragedij
  14.      lektot  -a m () pedagoška enota ali službeno mesto lektorja zlasti v okviru fakultete: ustanoviti lektorat; lektorat češkega jezika, za češki jezik na ljubljanski univerzi
  15.      lektoríranje  -a s () glagolnik od lektorirati: lektoriranje časopisov
  16.      lektorírati  -am nedov. in dov. () zal. pregledovati, jezikovno obdelovati, ocenjevati rokopise za založbo, gledališče, radio: lektorirati roman
  17.      lektúra  -e ž () zal. pregled, jezikovna obdelava, ocena rokopisa za založbo, gledališče, radio: opraviti lekturo
  18.      lépra  -e ž (ẹ̑) knjiž. kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane; gobavost: zboleti za lepro
  19.      letosel  -sli [ǝ] ž () gozd. mladika: leskova letorasel
  20.      levostnski  -a -o prid. (á) knjiž. nanašajoč se na levo stran: levostranska lega v spanju / levostranska operacija pljuč
  21.      líbera  -e ž () rel., nekdaj obred za pokojnika, pri katerem se moli, poje latinska molitev z začetkom: Libera me: maša z libero / peti libero
  22.      libel  -a m () knjiž. liberalec: liberali in demokristjani / biti po nazorih liberal
  23.      libelec  -lca m () 1. v nekaterih državah član liberalne stranke: voditelj angleških liberalcev // nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke, naprednjak: slovenski liberalci in klerikalci 2. pristaš liberalizma: v njem je nekoliko liberalca
  24.      libelen  -lna -o prid. () 1. ki izhaja iz liberalizma: liberalni tokovi tistega časa; liberalna miselnost; liberalno politično prepričanje / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci; liberalna stranka // v nekaterih državah nanašajoč se na liberalno stranko: v volilnem boju so ga podprli vsi liberalni časopisi; liberalna opozicija 2. strpen, širokosrčen, popustljiv: ne bo ti delal težav, saj je zelo liberalen / njegovi liberalni nazori o morali; zagovarjati liberalno vzgojo ◊ polit. liberalni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca libelno prisl.: liberalno razlagati predpis; liberalno misleč človek; liberalno usmerjen državnik
  25.      liberalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na liberalizem: liberalistično gospodarstvo; liberalistična kulturna izročila / slabš. liberalistične fraze

   6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA