Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (56.090-56.114)


  1.      zmrdljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor se (rad) zmrduje: zmrdljivci so mu zoprni ♪
  2.      zmŕdniti  -em dov. (ŕ ȓ) ekspr., navadno v zvezi z obraz, ustnice narediti nenaravne, spačene gube, poteze: zmrdniti obraz; zmrdniti z ustnicami zmŕdniti se s takimi gubami, potezami, zlasti okrog ust in nosu, pokazati, izraziti odklonilen odnos do česa: ob tem se bodo ljudje zmrdnili; zmrdniti se nad darilom; zaradi graje se je nejevoljno zmrdnil; zaničljivo se zmrdniti ♪
  3.      zmrdovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zmrdovati se: narediti kaj brez zmrdovanja; zmrdovanje zaradi hrane; zmrdovanje in spakovanje ♪
  4.      zmrdováti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr., navadno v zvezi z obraz, ustnice delati nenaravne, spačene gube, poteze: zmrdovati ustnice zmrdováti se s takimi gubami, potezami, zlasti okrog ust in nosu, kazati, izražati odklonilen odnos do česa: kaj se zmrduješ; zmrdovati se zaradi slabe hrane; zmrdovati se nad sosedi; ob vsaki besedi se zmrduje; strašno, upravičeno se zmrdovati / kakšna postrežba, se je zmrdoval zmrdováje: zmrdovaje je izpraznil kozarec ♪
  5.      zmŕšiti  -im dov. (ŕ r̄) narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: zmršiti komu lase; brada se mu je zmršila; pren., ekspr. vihar je zmršil drevje zmŕšen -a -o: zmršeni lasje; bil je ves zmršen; zmršena drevesa ♪
  6.      zmrtvíčiti  -im dov. (í ȋ) redko omrtvičiti: strah mu je zmrtvičil ude zmrtvíčen -a -o: zmrtvičen obraz ♪
  7.      zmŕviti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. narediti iz česa majhne, drobne dele; zdrobiti: zmrviti kruh; z batom zmrviti grude; seno se je zmrvilo 2. ekspr. s silo, pritiskom povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: kobila je zmrvila jezdeca; plaz bi jih skoraj zmrvil / zmrviti sovražnika premagati 3. knjiž. povzročiti, da postane kdo zelo prizadet, brez volje do življenja: bolezen jo je zmrvila; groza, razočaranje človeka zmrvi zmŕvljen -a -o: zmrvljen kruh; bil je ves zmrvljen od bolečin ♪
  8.      zmrzál  -i [au̯] ž (ȃ) 1. pojav, ko se temperatura zniža pod 0° C in zemlja zmrzne: v novembru je nastopila prva zmrzal; bilo je jasno in zmrzal je trajala nekaj dni / zemlja je od zimskih zmrzali dobro zrahljana // poškodovanje, uničenje rastlin, delov rastlin zaradi tega pojava: sneg je zavaroval ozimino pred zmrzaljo; nevarnost zmrzali 2. ledena skorja, ledeni kristali, ki se naredijo iz vlage navadno ponoči zaradi ohladitve: tla je pokrivala zmrzal; sonce je stopilo zmrzal na drevju, travi ♪
  9.      zmrzávati  -am nedov. (ȃ) redko zmrzovati: voda zmrzava / stražar zmrzava pred hišo ♪
  10.      zmŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) zmrznjen: zmrzel sneg; zemlja je še zmrzla / ekspr.: popolnoma zmrzla sta prišla domov; meti si zmrzle roke / ekspr. danes ni hladno, samo ti si preveč zmrzla zmŕzlo prisl.: zmrzlo si je privihal ovratnik; prim. zmrzniti ♪
  11.      zmrzíšče  -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri pri navadnem tlaku tekočina zmrzuje: zmrzišče goriva, vode ♪
  12.      zmŕzlikar  tudi zmrzlíkar -ja m (ȓ; ȋ) zool. metulj, ki se izleže jeseni po prvi zmrzali, Operophtera: gosenica zmrzlikarja / mali zmrzlikar ♪
  13.      zmrzlín  -a m (ȋ) nar. zahodno 1. zmrzal: zmrzlin je trajal nekaj dni / na vodnjaku se je naredil zmrzlin 2. drobna toča: zmrzlin pada ♪
  14.      zmrzlína  -e ž (í) 1. zmrznjena vlažna snov: zmrzlina je razgnala zid, zrahljala preorano zemljo; sonce taja zmrzlino; trda zmrzlina 2. grad. ledena tvorba, nastala zaradi zmrznjenja zemljine zgornjega dela ceste: zmrzline so poškodovale asfalt; ceste so polne zmrzlin 3. gastr. sladoledu podobna ledena krema iz jajc, smetane in dodatkov: pripraviti zmrzlino; postreči z zmrzlino 4. med. poškodba kože, tkiva zaradi daljšega delovanja mraza: dobiti, imeti zmrzline; zmrzlina na nogi; ozebline in zmrzline 5. agr. poškodba rastlinskega tkiva zaradi zmrznjenja: z dimom varovati drevje proti zmrzlinam / nočne, spomladanske zmrzline rastlin ♪
  15.      zmrzljív  -a -o prid. (ȋ í) ki ga rado zebe: bolehen, zmrzljiv starec / imel je slabotno, zmrzljivo telo / zmrzljivo jutro zmrzljívo prisl.: zmrzljivo se držati, stresti ♪
  16.      zmŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. spremeniti se v led: tekočina v posodi je zmrznila; voda zmrzne pri 0° C / vlaga na pločevini je zmrznila v ledeno skorjo // ob spremembi vode v kaki snovi v led postati trd: meso je v shrambi zmrznilo; vezalke na čevljih so mu zmrznile; zemlja je že zmrznila // preh. zamrzniti: zmrzniti živila / globoko, hitro zmrzniti kaj 2. zaradi mraza se poškodovati, uničiti: korenine so zmrznile; ponoči so vse rože, sadike zmrznile 3. zaradi mraza umreti: obležal je v snegu in zmrznil; to zimo je zmrznilo mnogo ptičev // zaradi mraza odmreti: alpinistu sta zmrznila dva prsta 4. ekspr. postati zelo mrzel, otrpel: čisto sem zmrznil, ko sem čakal; lica so mi na vetru zmrznila 5. žarg. prenehati delovati, propasti zaradi neugodnih razmer, napak: podjetje je zmrznilo / novi časopis je po enem letu zmrznil / v zadnjem delu igre je nasprotnik zmrznil / že v drugem letniku šole je zmrznil je padel, je zaključil šolanje 6. ekspr. prenehati obstajati: njegovo nagnjenje do dekleta je zmrznilo; po tem pripetljaju je veselje na zabavi zmrznilo zmŕznjen -a -o 1. deležnik od zmrzniti: pojdi noter, saj si že čisto zmrznjen; meso je še zmrznjeno 2. ki ga rado zebe: biti zmrznjen; zmrznjena ženska; prisl.: držati se zmrznjeno; prim. zmrzel ♪
  17.      zmŕznjenec  -nca m (ȓ) ekspr. človek, ki ga rado zebe: pa ste res zmrznjenci ♪
  18.      zmŕznjenje  -a s (ȓ) glagolnik od zmrzniti: zmrznjenje vode / zmrznjenje rastlin / zmrznjenje prstov na nogah / smrt zaradi zmrznjenja ♦ grad. heterogeno zmrznjenje pri katerem zemljina poveča svojo prostornino in poškoduje zgornji del ceste; homogeno zmrznjenje pri katerem zemljina ne poveča svoje prostornine in ne poškoduje zgornjega dela ceste ♪
  19.      zmŕznjenost  -i ž (ȓ) 1. stanje zmrznjenega: zmrznjenost mesa, vode; stopnja zmrznjenosti 2. (velika) občutljivost za mraz: zaradi svoje zmrznjenosti se je toplo oblačil ♪
  20.      zmrzoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zmrzovanje: zmrzovalno področje ♦ meteor. zmrzovalno jedro delec v zraku, na katerem prehajajo vodne kapljice v trdno stanje // zamrzovalen: zmrzovalni postopek / zmrzovalna omara, skrinja; zmrzovalna tekočina ♪
  21.      zmrzovalíšče  -a s (í) 1. knjiž. kraj, prostor, kjer se zaradi zmrzovanja lahko shranjuje pokvarljivo blago, zlasti živila: hraniti meso v zmrzovališču v breznu 2. fiz. zmrzišče: zmrzovališče vode ♪
  22.      zmrzovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zmrzovati: zmrzovanje rose, vode / zmrzovanje snega, zemlje / snov proti zmrzovanju hladilne tekočine ♦ agr. globoko zmrzovanje globoko zamrzovanje; grad. globina zmrzovanja globina, do katere navadno tla še zmrznejo; meteor. jedro zmrzovanja delec v zraku, na katerem prehajajo vodne kapljice v trdno stanje ♪
  23.      zmrzováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. spreminjati se v led: voda v koritu zmrzuje // ob spreminjanju vode v kaki snovi v led postajati trd: sneg, zemlja zmrzuje 2. zaradi mraza se uničevati: zelje na polju je zmrzovalo 3. brezoseb., ekspr. postajati zelo hladno, mrzlo: zunaj že zmrzuje; nocoj bo zmrzovalo 4. ekspr. postajati zelo mrzel, otrpel: kljub prestopanju so stražarju noge zmrzovale 5. ekspr. dalj časa čutiti hud mraz: vzemi si šal, da ne boš zmrzoval; že pol ure zmrzujem pred vrati zmrzujóč -a -e: lačni in zmrzujoči vojaki ♪
  24.      znabíti  prisl. (ȋ) star. morda, mogoče: znabiti bi lahko kaj izvedeli; ne skrbite, znabiti se je kje zadržal; ti ljudje se znabiti ne zavedajo resnosti položaja / v medmetni rabi prestrašiti ga je hotel. Znabiti ♪
  25.      značáj  -a m (ȃ) 1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja: govorjenje, vedenje kaže njegov značaj; spoznavati značaj koga; po značaju je dobrodušen, popustljiv človek; črte, poteze značaja; razlike v značaju učencev / ni v njegovem značaju, da bi se tepel / z oslabljenim pomenom imeti odkrit, trden, knjiž. blag značaj; pren. slovenski narodni značaj // kar označuje žival kot osebek v odnosu do drugih istovrstnih živali, do okolja, ljudi: izločiti iz črede živali z napadalnim, neprilagodljivim značajem 2. nav. ekspr. oseba kot nosilec a) s prilastkom določenih lastnosti: tudi najbolj viharni značaji se z leti umirijo; odkrit značaj je povsod dobrodošel; so značaji, ki so zelo nedostopni / pisatelj opisuje kmečke značaje / ženski značaji v drami so dobro zaigrani b) pozitivnih lastnosti: med njimi je malo značajev; tam je spoznal resnične značaje / ekspr. boj za obstanek je lomil značaje / mož je značaj // v povedni rabi izraža značajnost, vztrajnost: ta človek je brez značaja / on ima značaj 3. publ., s širokim pomenskim obsegom kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste; narava, značilnost: analizirati značaj pesmi; grad je zaradi prezidav izgubil svoj značaj / z oslabljenim pomenom: obisk ima delovni značaj; lirični značaj skladbe; kriza prehodnega značaja / to je zanj drugotnega značaja manj pomembno ◊ agr. značaj vina skupek glavnih lastnosti vina, ki so posledica sorte grozdja, naravnih rastnih razmer in biokemičnih reakcij med vrenjem in zorenjem vina; lov. pes z mehkim značajem pes, ki je občutljiv, neodločen in se težko prilagaja spremembam; pes s trdnim značajem pes, ki je neobčutljiv, vztrajen, vzdržljiv in se težje podreja; psih. asocialni značaj ♪

   55.965 55.990 56.015 56.040 56.065 56.090 56.115 56.140 56.165 56.190  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA