Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (5.501-5.525)
- jádranje -a s (ȃ) glagolnik od jadrati: jadranje čez zaliv / jadranje z letalom ♦ šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu ♪
- jadránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Jadran: jadranske ribe / jadranska kultura / Jadransko morje ♪
- jadrár tudi jádrar -ja m (á; ȃ) 1. izdelovalec jader: izučiti se za jadrarja 2. knjiž. mornar, ki skrbi za jadra: dati navodila jadrarju ♪
- jádrati -am nedov. (ȃ) 1. pluti s pomočjo jader: jadrati proti pristanišču; jadrati z razpetimi, z vsemi jadri; učiti se jadrati / jadrati po morju, po celem svetu; pren. njene misli so jadrale za njim; pogumno je jadral skozi življenje ∙ ekspr. preko tega vprašanja jadra z vsemi jadri skuša se mu kar najhitreje izmakniti; ekspr. jadrati proti vetru ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja; ekspr. počasi jadra v propad se bliža propadu ♦ navt. jadrati proti vetru jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v
smeri, nasprotni smeri vožnje ladje; jadrati z vetrom jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, enaki smeri vožnje ladje 2. leteti z jadralnim letalom: naučil se je jadrati; dolgo, visoko je jadral / jadra z novim modelom jadralnega letala // premikati se po zraku z izkoriščanjem zračnih tokov: ptice z velikimi krili lahko jadrajo; padalec lepo jadra / semena jadrajo po zraku 3. gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem: že več let jadra 4. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati: mesec neprizadeto jadra po nebu; beli oblaki so jadrali od juga proti severu // ekspr. počasi, dostojanstveno iti: čez trg je mirno jadrala perica z vozičkom; pred njima je jadrala teta z gostom / natakar je jadral med mizami hodil ♪
- jámrati -am nedov. (ȃ) nižje pog. tožiti, tarnati: nič hudega mu ni, pa vendar jamra; jamra, da ga otroci ne ubogajo ♪
- jarovizírati -am nedov. in dov. (ȋ) agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jarovizirati pšenico jarovizíran -a -o: jarovizirano žito ♪
- jávnopráven -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na javno pravo: javnopravni predpis / javnopravna dajatev dajatev, določena z javnim pravom ♪
- jávnoupráven -vna -o prid. (á-á) nanašajoč se na javno upravo: javnoupravne funkcije ♪
- jedrár -ja m (á) teh. delavec, ki izdeluje jedra za ulitke: jedrar za serijska dela ♪
- jéra in Jéra -e ž (ẹ̑) ekspr., v zvezi mila jera in mila Jera malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere // kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere ♪
- jerálnik -a m (ȃ) les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os: žagati ob jeralniku ♪
- jerán in jeràn -ána m (ȃ; ȁ á) les. dleto s poševnim rezilom: z jeranom dolbsti les ♪
- jeránovec -vca m (ȃ) pristaš Jeranovih kulturnih in moralnih nazorov: boj s prvaki in jeranovci ♪
- jérati -am nedov. (ẹ̑) les. prižagovati, žagati poševno na vzdolžno os: čeliti in jerati les ♪
- jétra jéter s mn. (ẹ́ ẹ̑) velik rdeče rjav organ v desnem zgornjem delu trebušne votline, ki izloča žolč: zboleti na jetrih; človeška, živalska jetra; ima raka na jetrih / zrezati jetra na rezine; kupiti goveja, telečja jetra / pražena jetra ∙ ekspr. pozna ga do jeter pozna vse njegove lastnosti, zlasti slabe; pog., ekspr. iti na jetra dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr., redko ima bela jetra je zelo trdoživ ♦ med. ciroza jeter ♪
- jodírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. mazati z jodovo tinkturo: jodirati kožo 2. kem. dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat: jodirati sol 3. kem. uvajati jod v organske spojine ♪
- jotíranje -a s (ȋ) lingv. spreminjanje soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j ♪
- judikatúra -e ž (ȗ) knjiž. sodna praksa, sodstvo: analiza judikature; pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi / judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov ♪
- júra -e ž (ȗ) geol. obdobje mezozoika, v katerem so prevladovali iglavci in so se pojavile ptice: fosili ptic iz jure ♪
- justificíranec -nca m (ȋ) knjiž. oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba: pokopati justificirance ♪
- justificírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izvršiti smrtno kazen, usmrtiti: justificirati obsojence; stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali justificíran -a -o: justificirane osebe ♪
- justíranje -a s (ȋ) glagolnik od justirati: justiranje žarnice pri projektorju ♪
- justírati -am dov. in nedov. (ȋ) teh. dati v položaj, ki je najprimernejši za ustrezno delovanje; naravnati, uravnati: justirati kamero ◊ tisk. justirati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino; izravnati kliše ♪
- jútranjec -jca m (ú) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: jutranjci in popoldanci ♪
- jútranji -a -e prid. (ú) nanašajoč se na jutro: a) jutranji svit; hladen jutranji zrak; jutranja megla, zarja; jutranje sonce / brati jutranje časopise; jutranji radijski program; jutranji sprehod / jutranja halja b) jutranja in večerna stran ♪
5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601