Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (53.190-53.214)


  1.      vsesánje  -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od vsesati: vsesanje prahu ♪
  2.      vsesáti  -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s sesanjem spraviti vase: otrok vsesa z mlekom tudi zrak // z zračnim tokom spraviti v kaj: črpalka vsesa gorivo v valj; vsesati tekočino; vsesati določeno količino plina; vsesati prah 2. ekspr. vpiti, vsrkati: suha zemlja hitro vsesa vodo / novo okolje nas je vsesalo vase popolnoma sprejelo vsesáti se s sesalom prodreti v kaj: komar se ji je vsesal v lice; stenice so se vsesale v speče; pren., ekspr. v srce se mu je vsesal strah ● ekspr. njegov pogled se je vsesal v njen obraz nepremično je gledal njen obraz vsesán -a -o: vsesana zmes goriva in zraka ♪
  3.      vsesávanje  -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od vsesavati: vsesavanje premogovega prahu; cev za vsesavanje ♪
  4.      vsesávati  -am [sǝs in ses] nedov. (ȃ) 1. s sesanjem spravljati vase: vsesavati z mlekom tudi zrak // z zračnim tokom spravljati v kaj: sesalnik vsesava smeti; stroj vsesava sneg; vsesavati plin 2. ekspr. vpijati, vsrkavati: suha prst je vsesavala vodo / obleka vsesava pot ● ekspr. vsesaval je vsako njegovo besedo pozorno poslušal vsesávati se s sesalom prodirati v kaj: brenclji so se volom vsesavali v vrat; pren., ekspr. misel na smrt se mu vsesava v srce ● ekspr. njegove oči so se vsesavale v naslov knjige nepremično je gledal vanj ♪
  5.      vsèskózi  tudi vsèskóz prisl. (ȅ-ọ̑) 1. nenehno, ves čas: vseskozi se je bala nesreče; vseskozi moramo hiteti; domači so ga vseskozi prosili, naj se vrne; vseskozi je upal, da jim bo uspelo 2. ekspr. popolnoma, v celoti: bil je vseskozi predan borec za mir; to so bili spretni, vendar ne vseskozi prepričljivi poskusi // izraža visoko stopnjo, mero: on je vseskozi natančen, pošten; položaj je vseskozi napet, nevaren ♪
  6.      vsèslovánščina  -e ž (ȅ-ȃ) po zamisli panslavistov skupni jezik vseh Slovanov: razpravljanje o ilirščini in vseslovanščini ♪
  7.      vsèslovénski  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na vse Slovence ali vso Slovenijo: vseslovenski politični program; vseslovensko književno društvo; vseslovensko gibanje; vseslovensko središče ♪
  8.      vsèsméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nanašajoč se na vse smeri: vsesmerna osvetlitev prostora / vsesmeren otrokov razvoj vsestranski ♦ teh. vsesmerni mikrofon mikrofon, katerega občutljivost ni odvisna od smeri zvoka ♪
  9.      vsèsokôlski  -a -o prid. (ȅ-ó) nanašajoč se na vse sokolske organizacije: vsesokolski zlet v Pragi ♪
  10.      vsesplôšen  -šna -o prid. (ó) ekspr. splošen: zaupati v vsesplošen napredek; vsesplošen družbeni razvoj; vsesplošna gospodarska kriza; slabe letine so povzročile vsesplošno lakoto / nastal je vsesplošen pretep; izzvati vsesplošno ogorčenje; užival je vsesplošno spoštovanje ● knjiž. vsesplošen talent vsestranski vsesplôšno prisl.: vsesplošno priljubljene knjige ♪
  11.      vsesvéten  in vsesvêten -tna -o prid. (ẹ̑; é) nanašajoč se na vse svete: vsesvetne rože na grobovih / vsesvetno razpoloženje ♪
  12.      vsešír  -a m (ȋ) knjiž., redko prostranstvo, širjava: stal je na hribu in opazoval vsešir pod seboj ♪
  13.      vseúm  -a m (ȗ) knjiž., redko vseobsegajoč um: narava je izraz vseuma ♪
  14.      vsèuničujóč  tudi vsèuničujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki vse uničuje: vseuničujoč mraz, ogenj; obsoditi vseuničujočo vojno ♪
  15.      vsevdílj  prisl. (ȋ) knjiž. nenehno, ves čas: vsevdilj je čutila bolečino / vsevdilj naraščata vloga in pomen elektronike čedalje bolj; hiše in luči ob progi so bile vsevdilj gostejše čedalje ♪
  16.      vsevéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. ki vse ve: vsevedni ljudje; biti vseveden; delati se vsevednega / vsevedni nauk ♦ rel. vsevedni Bog vsevédno prisl.: vsevedno odgovarjati na vprašanja ♪
  17.      vsevédka  -e ž (ẹ̑) ekspr. vsevedna ženska: spraviti vsevedko z vprašanji v zadrego ♪
  18.      vsèvprék  prisl. (ȅ-ẹ̑) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: vsevprek nametati stvari v torbo; vsevprek ležeča debla / otroci so tekali vsevprek v različnih smereh / hoditi, potovati vsevprek po deželi / razbežali so se vsevprek v različne smeri // izraža neurejenost razporeditve česa: na mizi so vsevprek ležale knjige; klobuk je bil vsevprek okrašen z značkami 2. izraža neurejenost potekanja česa: govorili so vsevprek; vsevprek so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: ob slovesu so se vsevprek objemali in poljubljali; vsevprek se prerivati 4. ekspr. brez izbire, omejitve: jesti vsevprek; ljubiti dekleta vsevprek 5. star. počez, povprek: iti vsevprek neglede na steze in meje; stekla je čez travnik vsevprek proti gozdu ● ekspr. poznajo ga vsevprek po svetu povsod; prim. vprek, vsepovprek, vseprek ♪
  19.      vsevŕsten  -tna -o prid. (ȓ) knjiž. vseh vrst: pomanjkanje vsevrstne znanstvene literature / njegove oči so iz slik sestavljale vsevrstne pošasti mnogovrstne, raznovrstne ♪
  20.      vsèzavérodómcesárjevstvo  -a s (ȅ-ẹ́-ọ̑-á) ekspr. miselnost konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju, ki se je izražala v geslu vse za vero, dom, cesarja: vsezaverodomcesarjevstvo Kmetijskih in rokodelskih novic ♪
  21.      vsezbìl  -íla [iu̯] m (ȉ ȋ) knjiž. nasilnež: fant je bil pravi vsezbil ♪
  22.      vsèzmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) knjiž. zelo sposoben: naprave so izdelali po zamisli vsezmožnega inženirja / vsezmožna domišljija ♪
  23.      vseznàl  -ála [au̯] m (ȁ á) knjiž. kdor vse zna: bil je tak vseznal, da je popravil vse ♪
  24.      vseználec  -lca m (ȃ) knjiž. kdor vse zna: biti vseznalec v matematiki; dramaturški vseznalec; vsestranski vseznalec / domišljav vseznalec ♪
  25.      vsèzveličáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. ki velja, se šteje za edino pravilnega: vsezveličavna ideologija ♪

   53.065 53.090 53.115 53.140 53.165 53.190 53.215 53.240 53.265 53.290  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA