Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (5.251-5.275)



  1.      interpretíranje  -a s () glagolnik od interpretirati: interpretiranje teksta / interpretiranje klasičnih dramskih del, skladb
  2.      interpretírati  -am nedov. in dov. () 1. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagati, tolmačiti: interpretirati zakonske določbe; profesor interpretira pesnikove prispodobe; interpretirati literarno besedilo; logično, znanstveno interpretirati / publ. te probleme je napačno interpretiral gledal nanje, jih pojmoval 2. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramske like, igrati: interpretirati v Hlapcih Jermana; igralci so interpretirali vloge po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo, izvajati: interpretirati dela domačih skladateljev; sonato je izvajalec dobro interpretiral ◊ gled., muz. aktivno interpretirati interpretirati z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela interpretíran -a -o: izčrpno interpretirane znanstvene teze
  3.      intervenírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa, poseči (vmes): gorska reševalna služba je takoj intervenirala / v napadu je še pravočasno intervenirala težka artilerija prišla na pomoč, pomagalaekon. intervenirati na tržišču povečati ponudbo ali povpraševanje zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // v zvezi z za posredovati, prositi: večkrat je uspešno interveniral zanj 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešati se: intervenirati z orožjem
  4.      ìntolenca  -e ž (-) 1. pomanjkanje strpnosti, razumevanja, nestrpnost: politična, verska intoleranca; intoleranca v znanosti 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: alkoholna intoleranca; intoleranca proti zdravilom, za zdravila
  5.      ìntolenten  -tna -o prid. (-) 1. ki mu manjka strpnosti, razumevanja, nestrpen: intoleranten človek / politično intolerantno stališče 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodporen: intoleranten proti zdravilom, za zdravila
  6.      ìntolentnost  -i ž (-) 1. lastnost, značilnost intolerantnega človeka: intolerantnost šovinistov 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: prirojena intolerantnost za alkohol
  7.      intonírati  -am dov. in nedov. () 1. muz. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe: dirigent je intoniral; pren., knjiž. avtor je začetek tragedije pravilno intoniral ∙ knjiž., redko intonirati klavir uglasiti; knjiž., redko zbor je intoniral ljudsko pesem začel peti 2. knjiž., redko poudariti, naglasiti: posamezna mesta v citatu je kritik intoniral s klicaji intoníran -a -o: intonirani akord; elegično intonirana pesem ♦ lingv. padajoče, rastoče intonirani samoglasniki
  8.      intra...  predpona v sestavljenkah za izražanje stanja znotraj česa, obstajanja česa v čem: intracelularen, intramuskularen, intravenozen
  9.      intraceluláren  -rna -o prid. () biol. ki je, živi v celici: intracelularni parazit
  10.      intramuskuláren  -rna -o prid. () med. ki se da v mišico: intramuskularna injekcija ♦ agr. zaradi intramuskularnega loja je vrednost mesa drugačna loja v mišici
  11.      ìntransigénca  -e ž (-ẹ̑) knjiž. nepopustljivost: intransigenca njegovega stališča jih je presenečala
  12.      ìntransigénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv: biti intransigenten v svojih načelih / intransigentno stališče
  13.      ìntranzitíven  -vna -o prid. (-) lingv. neprehoden: intranzitivni glagoli
  14.      intravenózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se da v veno: intravenozna infuzija, injekcija / intravenozno hranjenje
  15.      intrigírati  -am nedov. () nav. slabš. zvijačno, zahrbtno delati proti komu, spletkariti: kamor pride, začne intrigirati / zelo so intrigirali proti njemu
  16.      intronizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličiti, umestiti: slovesno intronizirati
  17.      introvertíran  -a -o prid. () psih. usmerjen v svoj notranji svet: introvertirani in ekstravertirani tip človeka; introvertirana osebnost
  18.      introvertíranost  -i ž () psih. lastnost, značilnost introvertiranega človeka: temu je vzrok njegova prevelika introvertiranost
  19.      inventarizíranje  -a s () glagolnik od inventarizirati: inventariziranje opreme; zapisnik o inventariziranju / inventariziranje knjige, rokopisa
  20.      inventarizírati  -am nedov. in dov. () ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove, popisovati: inventarizirati nove knjige, novo opremo / v podjetju zdaj inventarizirajo delajo inventuro; pren., knjiž. inventarizira pojme in jih zavrača // vpisati v tak seznam: inventarizirati knjigo, rokopis inventarizíran -a -o: inventarizirani predmeti
  21.      inventírati  -am nedov. in dov. () zastar. delati inventuro: ves teden so inventirali
  22.      inventúra  -e ž () popisovanje blaga v zalogi na določen dan: delati, narediti inventuro; trgovina je zaprta zaradi inventure; pren., ekspr. pomladanska inventura v stanovanju ♦ ekon. inventura popisovanje sredstev in virov sredstev na določen dan in ugotavljanje razlik v primerjavi s stanjem v poslovnih knjigah; trg. letna, polletna inventura
  23.      invertírati  -am dov. in nedov. () knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek ◊ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor invertíran -a -o: postopek je zdaj invertiran ♦ med. spolno invertiran človek homoseksualen
  24.      investíranje  -a s () glagolnik od investirati: investiranje ni prineslo pričakovanih rezultatov / usmerjati investiranje gospodarskih organizacij; prekomerno investiranje družbenih sredstev v industrijo
  25.      investírati  -am dov. in nedov. () 1. uporabiti denar za povečanje premoženja; vložiti, naložiti: veliko investirati / investirati v hišo; pren. za njegovo izobrazbo so investirali precej denarja 2. ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog; vložiti, naložiti: investirati v industrijo, kmetijstvo, turizem; investirati v razširjeno reprodukcijo / tovarna je veliko investirala v stroje 3. v fevdalizmu slovesno podeliti službo, posest vazalu ali škofu, umestiti: vojvodi so izbrali škofe in jih nato investirali

   5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA