Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (51.140-51.164)


  1.      upórnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost upornega človeka: krepiti, knjiž. brzdati, ekspr. zlomiti upornost koga; otrokova upornost / knjiž. pojavi upornosti na Tolminskem kmečkih uporov 2. publ. nepopustljivost, vztrajnost: upornost in doslednost pri delu 3. elektr., navadno v zvezi električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka: izmeriti električno upornost bakra; enota električne upornosti / upornost mikrofona, tuljave / induktivna ki je odvisna od induktivnosti in frekvence izmeničnega toka, kapacitivna upornost ki je odvisna od kapacitivnosti in frekvence izmeničnega toka; ohmska upornost zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto ♪
  2.      upóroven  in upôroven -vna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na električni upor: uporovne grelne naprave / uporovna žica žica z veliko ohmsko upornostjo za izdelovanje uporov ♦ teh. uporovni termometer termometer, ki meri temperaturo s spreminjanjem električne upornosti električnega vodnika; uporovna peč peč, ki se segreva z grelnimi upori; uporovno varjenje varjenje, pri katerem se izkorišča toplota, nastala zaradi električne upornosti ♪
  3.      upostávljati  -am nedov. (á) knjiž. vzpostavljati: upostavljati ravnotežje sil / upostavljati dobre medsebojne odnose / upostavljati občine ustanavljati ♪
  4.      upoštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko upoštevati: upošteti okoliščine, razmere / upošteti predloge upoštét -a -o: poslano gradivo v zbirki še ni upošteto ♪
  5.      upoštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od upoštevati: upoštevanje javnega mnenja; upoštevanje razmer na podeželju / upoštevanje zakonov / premajhno upoštevanje pesnikov v berilih / upoštevanje slovenščine pri pouku tujih jezikov; izobraževati otroke za poklic z upoštevanjem prakse ● ob upoštevanju, pri upoštevanju vseh podatkov bi bili zaključki drugačni če bi upoštevali vse podatke; publ. izid je sprejemljiv ob upoštevanju mladosti tekmovalcev glede na mladost; publ. upoštevanja vreden nasprotnik pomemben, nevaren; publ. upoštevanja vredna investicija velika, pomembna ♪
  6.      upoštévati  -am nedov. in dov. (ẹ́) 1. delati, da kaj vpliva na ravnanje, odločitev, zaključke: sodnik je upošteval izpovedi prič; upoštevati okoliščine nesreče; pri načrtovanju upoštevati potrebe prebivalstva / družbeni plan upošteva gospodarska gibanja v preteklem letu / premalo je upošteval sostanovalce se jim je prilagajal // ravnati v skladu s čim: upoštevati predpis, zakon; voznik ni upošteval prometnega znaka / upoštevati nasvet, predlog / upošteval je njegovo pobudo; upoštevati reklamacijo; strogo upoštevati rok se ga držati; vse njegove želje so upoštevali izpolnili // imeti kaj za dejstvo: sporazum mora upoštevati dejansko stanje; upoštevati obstoječe politične tvorbe 2. delati, da je kaj kje vključeno, udeleženo, obravnavano: v knjigi je upošteval le pomembnejše avtorje; pri proučevanju dežele so upoštevali zlasti gospodarske in politične razmere / pri delitvi pomoči ga niso upoštevali; slovenščine v javnosti niso upoštevali uporabljali 3. prisojati komu pomembnost: zaradi slabotnosti ga tovariši niso upoštevali; na poveljstvu ga zelo upoštevajo / delo gospodinje družba premalo upošteva; šolska izobrazba se ne upošteva dovolj ● pomen tega dela se pokaže, če upoštevamo podobna dela v primerjavi s podobnimi deli; če se upošteva njegova mladost, so dosežki izredni glede na njegovo mladost upošteváje: upoštevaje okoliščine, so mu zmanjšali kazen upoštevajóč -a -e: oblikovati mesto, upoštevajoč prirastek prebivalstva; upoštevajoč razmere, bi to trajalo več let upoštévan -a -o: manj pomembni izdelki v seznamu niso upoštevani; razlike med bogatimi in revnimi so premalo upoštevane ∙ bil je v tistem času precej upoštevan pisatelj cenjen, priljubljen; bučno olje je v teh krajih zelo upoštevano se veliko uporablja ♪
  7.      upoštéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki se da upoštevati: pravno upošteven dogovor; za invalidsko zavarovanje upoštevna okvara / upoštevna osebnost pomembna ♪
  8.      upoštévnost  -i ž (ẹ́) knjiž. značilnost upoštevnega: upoštevnost dogovora / upoštevnost njegovega gledališkega prizadevanja pomembnost ♪
  9.      upotíti  in upótiti -im, tudi upotíti -ím tudi upótiti -im dov., upóti; upótil (ȋ ọ́; ȋ í; ọ̑) knjiž., redko napotiti: upotil ga je v vas / upotili so se na jug odšli, se odpravili ♪
  10.      upotrébiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. uporabiti: upotrebiti ugotovitve raziskav / upotrebiti tujo besedo ♪
  11.      upotrébljati  -am nedov. (ẹ́) zastar. uporabljati: pisatelj je upotrebljal podatke iz kronike / upotrebljati domači jezik ♪
  12.      upréti  uprèm dov., upŕl (ẹ́ ȅ) 1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upreti kol ob skalo / upreti kolena v naslonjalo prednjega sedeža; upreti roke v boke // dati v tak položaj, da močno pritiska na kaj: uprl je drog v čoln in ga odrinil / upreti hrbet v tram in ga privzdigniti; z vso silo je uprl nogo v vrata 2. redko usmeriti, nameriti: upreti topovske cevi proti trdnjavi / upreti obraz v sonce ∙ ekspr. upreti oči, pogled v koga začeti ga gledati upréti se 1. namestiti se z delom telesa tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju: konj se je uprl s prednjima nogama v tla in se ni dal premakniti; upreti se z nogami in rokami ob podboj / upreti se s koleni ob mizo // postaviti se v tak položaj, da se močno pritiska na kaj: uprl se je ob mizo in jo premaknil; uprl se je z ramo ob vrata in jih odrinil; uprli so se z rokami v voz in ga porinili / veter se je uprl v jadro / upreti se v vesla začeti veslati 2. z dejanji izraziti voljo ne pustiti se obvladati: hotel ga je zvezati, pa se mu je uprl // pokazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upreti se izbiri novega predsednika; upreti se operaciji // pokazati voljo ne podleči čemu: upreti se tujim vplivom, ekspr. skušnjavi; uprl se je želji, da bi jih videl 3. s silo, z orožjem izraziti voljo do odstranitve oblasti koga: posadka na ladji se je uprla; upreti se okupatorju / delavci v tovarni so se uprli // z besedami, ravnanjem izraziti voljo a) ne ubogati koga: upreti se staršem, vodstvu / uprl se je in ni hotel iti b) ne prenašati, storiti, izpolniti česa: upreti se nasilju, potujčevanju, ropanju; upreti se ukazu, zahtevi / upreti se revščini // izraziti nesoglasje s čim: uprl se je njegovi oceni; upreti se predlogu 4. nav. 3. os. povzročiti stanje, ko kdo česa ne more, ne želi več uživati: mleko se mu je uprlo; kljub bolezni se mu tobak še ni uprl // vzbuditi občutek zoprnosti, odpor: igranje se mu je uprlo; uprlo se mu je, kako se prilizujejo drug drugemu 5. neovirano, močno posijati: sonce se je uprlo v hišo ● ekspr. ta gora se mu je uprla ni mogel priti nanjo; ob njihovih zločinih se je v njem vse uprlo je začutil velik odpor, ogorčenje upŕt -a -o 1. deležnik od upreti: ob skalo uprt drog; v daljavo uprt pogled; v boke uprte roke 2. knjiž. oster, predirljiv: uprt pogled; prisl.: uprto gledati, opazovati ♪
  13.      uprizárjanje  -a s (á) glagolnik od uprizarjati: podpirati uprizarjanje domačih del; prepovedati nadaljnje uprizarjanje drame / uprizarjanje prepirov ♪
  14.      uprizárjati  -am nedov. (á) 1. poustvarjati dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi: uprizarjati Cankarjeve Hlapce / uprizarjati drame s sodobno problematiko; na ljudskih odrih so pogosto uprizarjali Finžgarjeva dela 2. ekspr. izvajati naprej pripravljen javen dogodek: uprizarjati gonjo, kampanjo proti komu; uprizarjati nerede, stavke / uprizarjati slavnostna kosila pripravljati, organizirati // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: uprizarjala sta prepire, pretepe ∙ ekspr. žena mu uprizarja scene javno kaže nejevoljo nad njim, se netaktno vede uprizárjan -a -o: pogosto uprizarjano delo ♪
  15.      uprizorítelj  -a m (ȋ) 1. kdor pripravi, izvede uprizoritev odrskega dela: uprizoritelj posega v besedilo; uprizoritelj drame 2. ekspr. kdor izvede naprej pripravljen javen dogodek: uprizoritelj sodnega procesa ♪
  16.      uprizorítev  -tve ž (ȋ) 1. poustvaritev dramskega besedila z gledališkimi sredstvi: dovoliti, prepovedati uprizoritev; pozitivno oceniti uprizoritev komedije; pripraviti kostume, sceno za uprizoritev opere; sodelovati pri uprizoritvi; ljubljanska uprizoritev Strniševe drame / ekspr. krstna uprizoritev prva uprizoritev 2. ekspr. izvedba naprej pripravljenega javnega dogodka: uprizoritev demonstracij, sodnega procesa ♪
  17.      uprizoríti  -ím dov., uprizóril (ȋ í) 1. poustvariti dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi: prizadeval si je, da bi dramo uprizorili / uprizoriti v osrednjem gledališču 2. ekspr. izvesti naprej pripravljen javen dogodek: uprizoriti demonstracije; uprizoriti gonjo proti političnim nasprotnikom; uprizoriti sodni proces / uprizorili so mu podoknico zapeli; uprizoriti škandal narediti // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: uprizoriti zasledovanje; uprizoriti silovit napad silovito napasti uprizorjèn -êna -o: drama ob nastanku ni mogla biti uprizorjena; domiselno uprizorjeno delo ♪
  18.      uprizorljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da uprizoriti: ta opera je uprizorljiva le na velikih odrih; lahko uprizorljiva komedija ♪
  19.      uprizorljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost uprizorljivega: težka uprizorljivost Grumove drame / zaradi uprizorljivosti svojih tragedij je bolj znan kot drugi dramatiki lahke uprizorljivosti ♪
  20.      upropástiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. uničiti: manj zdravega človeka bi taki napori upropastili / dolgovi so ga upropastili / s pijančevanjem je upropastil svojo družino ∙ knjiž. to stališče je njegov načrt upropastilo onemogočilo njegovo izvedbo, uresničitev upropáščen -a -o: upropaščen kmet ♪
  21.      upropáščanje  -a s (á) knjiž. uničevanje: moralno upropaščanje mladine ♪
  22.      upropáščati  -am nedov. (á) knjiž. uničevati: z nesposobnostjo je upropaščal podjetje / materialno upropaščati koga upropaščajóč -a -e: upropaščajoča razvada ♪
  23.      urbàn  -ána m (ȁ á) nar. dolenjsko steklenica, ki drži štiri ali pet litrov: izprazniti urban ♪
  24.      urbanístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na urbanizem: urbanistični strokovnjak; urbanistični zavod / urbanistični razvoj mesta; urbanistične enote / urbanistično načrtovanje, urejanje ♦ jur. urbanistična zakonodaja; urb. urbanistični načrt načrt, ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
  25.      urbanizácija  -e ž (á) glagolnik od urbanizirati: hitra, obsežna urbanizacija; urbanizacija naselij, vasi / urbanizacija kmečkih hiš; urbanizacija pokrajine / urbanizacija prebivalstva; urbanizacija življenja / stopnja urbanizacije stopnja naseljenosti, določena z deležem mestnega prebivalstva ♪

   51.015 51.040 51.065 51.090 51.115 51.140 51.165 51.190 51.215 51.240  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA