Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (50.215-50.239)


  1.      trínajst  in trinájst -ih štev. (ȋ; á) izraža število trinajst [13] a) v samostalniški rabi: sedem in šest je trinajst / ura je trinajst; odhod vlaka ob trinajstih petnajst 1315 b) v prilastkovi rabi: dosegel je trinajst točk od petnajstih mogočih; tudi neskl. star je deset do trinajst let // neskl. izraža številko trinajst: vozi se na progi trinajst ● trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost ♪
  2.      trinajstíca  -e ž (í) pog. številka trinajst: trinajstica mu je prinesla srečo pri žrebanju / peljati se s trinajstico s tramvajem, z avtobusom številka trinajst ♪
  3.      trinájstka  in trínajstka -e ž (ā; ȋ) pog. številka trinajst: noče se vseliti v sobo s trinajstko na vratih / trinajstka vozi vsake pol ure tramvaj, avtobus številka trinajst ♪
  4.      trinájststo  in trínajststo štev. neskl. (á; ȋ) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč tristo [1300]: listina iz leta trinajststo sedeminsedemdeset ♪
  5.      trinítrotoluól  -a m (ȋ-ọ̑) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluolom polnjene bombe; eksplozija trinitrotoluola / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluola [TNT]; neskl. pril.: trinitrotoluol razstrelivo ♪
  6.      trinóg  -a m (ọ̑) ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno: mladi kralj je postal trinog; državi je vladal trinog // nasilen, samovoljen človek: očitajo mu, da je trinog; bil je velik trinog ♪
  7.      trinóm  -a m (ọ̑) 1. mat. izraz, ki ima tri člene, tričlenik: kvadrirati trinom 2. knjiž. skupina treh med seboj povezanih izrazov, pojmov: trinom telesna vzgoja, šport in rekreacija ♪
  8.      trinóštvo  -a s (ọ̑) ekspr. nasilna, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: bojevati se proti trinoštvu / fašistično trinoštvo // ravnanje nasilnega, samovoljnega človeka: niso več mogli prenašati njegovega trinoštva ♪
  9.      trío  -a m (ȋ) 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev ♪
  10.      tríósen  -sna -o prid. (ȋ-ọ̑) teh. ki ima šest koles na treh oseh: triosno vozilo ◊ geom. triosni elipsoid elipsoid s tremi simetralnimi ravninami ♪
  11.      tríosmínski  -a -o prid. (ȋ-ȋ) muz. ki obsega tri osminke: triosminski takt ♦ kor. triosminski obrat plesni obrat za 135° ♪
  12.      trípartíten  -tna -o prid. (ȋ-ȋ) publ. tristranski: tripartitni pogovori; pogodba je tripartitna ∙ publ. tripartitna koalicija zveza treh strank za dosego skupnega cilja ♪
  13.      tríperésen  -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima liste, sestavljene iz treh lističev: triperesna deteljica ∙ ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji ♪
  14.      trípólen  -lna -o prid. (ȋ-ọ̑) elektr. ki ima tri pole: tripolni vtič; stikalo je tripolno / tripolni kratki stik ♪
  15.      tripóljski  in trípoljski -a -o prid. (ọ̑; ȋ) arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini: tripoljska keramika / tripoljska kultura ♪
  16.      trípót  prisl. (ȋ-ọ̑) star. trikrat: tripot kopati; tripot zapovrstjo ♪
  17.      trípotézen  -zna -o prid. (ȋ-ẹ̑) šah. pri katerem je treba nasprotnika v treh potezah matirati ali doseči odločilno prednost: tripotezni problem / tripotezni mat ♪
  18.      trípŕst  -a -o prid. (ȋ-ȓ ȋ-r̄) ki ima tri prste: triprsti invalid / triprsta desnica / triprste delovne rokavice delovne rokavice s prostim palcem in kazalcem ♦ zool. triprsti detel črno-bela ptica s tremi prsti in z rumeno liso na temenu, Picoides tridactylus; triprsti lenivec lenivec s po tremi prsti na sprednjih in zadnjih nogah, Bradypus tridactylus ♪
  19.      tríps  -a m (ȋ) zool. majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove, Thrips: uši in trips / tobakov trips ♪
  20.      tríptih  tudi tríptihon -a m (ȋ) 1. um. tri poslikane ali reliefno okrašene skupaj se držeče plošče: gotski triptih; težek, velik triptih; krilo triptiha / odpreti triptih premična dela triptiha; oltarni triptih // likovna dela na teh ploščah: naslikati triptih; avtor triptiha 2. pri starih Rimljanih tri povoščene med seboj povezane tablice za pisanje: popisati triptih 3. knjiž. iz treh delov sestavljeno umetniško delo, zlasti literarno: ta roman je triptih / Triptih Agate Schwarzkobler // snovno, vsebinsko povezana skupina treh umetniških del, zlasti literarnih; trilogija: napisati triptih; filmski triptih; triptih tragedij ♪
  21.      tríptik  -a m (ȋ) avt. dokument za enkratni, začasni uvoz vozila v tujo državo brez plačila carine: izdati, pokazati triptik; triptik in karnet ♪
  22.      trírézen  -zna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑) ki ima rezilo na treh straneh: trirezna priprava ♪
  23.      trirób  -a m (ọ̑) geom. tvorba iz poltrakov, ki potekajo iz skupnega krajišča in ne ležijo na isti ravnini, in ravnih ploskev med dvema in dvema poltrakoma ♪
  24.      trírób  -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄) ki ima tri robove: triroba letev; trirobo strgalo ♦ bot. trirobi biček rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih in ima trirobo steblo, Schoenoplectus triquetrus ♪
  25.      trírôgeljnik  in trírógeljnik -a [gǝl] m (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) 1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi krajevci s po enim rogljem na vsaki strani 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti s trirogeljnikom ♪

   50.090 50.115 50.140 50.165 50.190 50.215 50.240 50.265 50.290 50.315  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA