Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (49.890-49.914)


  1.      toploljúben  -bna -o prid. (ú ū) biol. ki uspeva v toplem okolju; termofilen: toploljubne rastline ♪
  2.      toplomér  -a m (ẹ̑) priprava za merjenje temperature: toplomer kaže minus dvajset stopinj; meriti temperaturo s toplomerom ♪
  3.      tôplost  tudi toplóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, značilnost toplega: toplost vode / toplost poletja / toplost besed / toplost oranžne barve ♪
  4.      toplôta  -e ž (ó) 1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote 2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi 3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv 4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota ◊ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu ♪
  5.      toplôten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na toploto: toplotni dražljaj; toplotni učinek / toplotne razmere / toplotna izolacija ◊ fiz. toplotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi; toplotna smrt hipotetično stanje vesolja, ko ni več mogoča nobena sprememba, ker je temperatura povsod enaka; toplotno sevanje prenos toplote s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo z elektromagnetnim valovanjem; med. toplotni udar vročinska kap; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; toplotna nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; strojn. toplotni prenosnik naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; toplotni stroj stroj, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo; toplotna črpalka strojna naprava za črpanje toplote s kraja z nižjo temperaturo na kraj z višjo temperaturo; toplotna naprava naprava, ki pripravlja, izkorišča, prenaša toploto; teh. toplotni akumulator; toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna vrednost goriva kurilna vrednost goriva; toplotna vrednost vžigalne svečke količina, ki pove, koliko toplote oddaja svečka toplôtno prisl.: toplotno izolirati ♪
  6.      toplovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tople vode: napeljati toplovod; priključiti napeljavo centralne kurjave na toplovod ♪
  7.      toplovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na toplo vodo: toplovodni rastlinjak ♦ teh. toplovodni kotel naprava, v kateri se segreva tehnološka voda ali voda za ogrevanje prostorov ♪
  8.      topoglàv  in topogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. neumen, omejen: res je topoglav, če se je tako odločil / topoglava pravila topoglávo prisl.: topoglavo kaj razlagati ♪
  9.      topogláviti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. neumno, omejeno ravnati, govoriti: kar naprej topoglavi ♪
  10.      topogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. tak, ta: topogledno vprašanje ni umestno topoglédno prisl. v tem pogledu, glede tega: topogledno vam ne morem dati nobenih pojasnil ♪
  11.      tôpol  -ôla m (ó ó) visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov ♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis ♪
  12.      topôlovka  -e ž (ó) 1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke 2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi ♪
  13.      toponím  -a m (ȋ) lingv. lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime: toponimi in antroponimi ♪
  14.      toponomástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na toponomastiko: etnografske in toponomastične ostaline / toponomastična razprava ♪
  15.      toponós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima top nos: toponos človek / toponos obraz ♪
  16.      tôpor  -ôra m (ó ó) star. toporišče: nasaditi sekiro na topor; topor krampa ♪
  17.      toporíšče  -a s (í) daljši držaj pri orodju: izdelati toporišče; sekira se je snela s toporišča; nasaditi na toporišče; toporišče kose; les za toporišče ♪
  18.      tópos  -a tudi tópa m (ọ̑) lit. miselni in izrazni obrazec, značilen za določeno literarno tradicijo: antični topos; toposi v ljudski pesmi ♪
  19.      topóst  tudi tôpost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost topega: topost noža / njene oči izražajo topost ♪
  20.      topòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od topotati: topot je prenehal; konjski topot // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topot; glasen topot ♪
  21.      topotánje  -a s (ȃ) glagolnik od topotati: prepovedati topotanje; topotanje splašenih živali / topotanje stop // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topotanje ♪
  22.      topotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) slišno, topo udarjati z nogami ob tla: konji topotajo; nestrpno topotati; topotati od jeze / topotati z nogami // dajati tope, kratke glasove: stope, stroji topotajo // topotaje premikati se: jezdeci topotajo skozi vas / topotati po stopnicah navzgor topotáje: prihajal je, topotaje z leseno nogo topotajóč -a -e: topotajoč hrup; topotajoči koraki ♪
  23.      topoúmnost  -i ž (ú) ekspr. neumnost, omejenost: človeška topoumnost / zmeraj ga nadleguje s kako topoumnostjo ♪
  24.      topóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na top: topovska cev / topovsko obstreljevanje / topovski izstrelek; topovska krogla granata ∙ publ. ljudstvo so uporabili kot topovsko hrano v boju za tuje interese ljudstvo se je moralo izpostavljati smrtni nevarnosti v vojnah za tuje koristi ♦ voj. topovski ogenj ♪
  25.      tòr  tôra m (ȍ ó) fiz. pojav, da se podlaga upira premikanju telesa po njej s silo, ki je nasprotna smeri premikanja: zmanjšati tor ♪

   49.765 49.790 49.815 49.840 49.865 49.890 49.915 49.940 49.965 49.990  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA