Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (48.540-48.564)



  1.      škrepetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) redko šklepetati: zobje mu škrepetajo od mraza / zaloputnil je z vrati, da je ključavnica še nekaj časa škrepetala
  2.      škrgonóžec  -žca m (ọ̑) zool., navadno v zvezi navadni škrgonožec v sladkih vodah živeči rak z enajstimi pari nožic listaste oblike, na katerih so škržni izrastki, Branchipus stagnalis
  3.      škrgoústka  -e ž () zool. majhni ribi podobna žival z neizrazito glavo, ki živi na dnu plitvih morij, Branchiostoma lanceolatum
  4.      škríc  -a m () 1. vsak od obeh močno podaljšanih delov na hrbtni strani fraka: škrici mu opletajo okoli nog; dolga škrica; škrici fraka / suknjič na škrice 2. star. gosposki človek, meščan: postati škric; škric ne ve, kako je na kmetih / grajski, mestni škric
  5.      škríl  -í [i tudi il] ž () nar. skril ž: v tem kraju je še nekaj hiš, pokritih s škrilmi / apnenec in škril skrilavec
  6.      škríla  -e ž (í) nar. skril ž: stare kmečke hiše, pokrite s škrilami / s škrilami tlakovano kraško dvorišče s kamnitimi ploščami
  7.      škrínja  -e ž (í) nar. skrinja: spraviti kaj v škrinjo / imel je polno škrinjo zlatnikov
  8.      škríp  -a m () škripanje: prebudil ga je škrip vrat; škrip stopnic, zavor / zdrzniti se ob vsakem škripu ♦ obrt. čevlji na škrip nekdaj čevlji z usnjenim vložkom med podplatom in notranjikom, ki pri hoji povzroča škripanje
  9.      škríp  medm. () izraža kratek, visok glas pri trenju, drgnjenju: škrip, škrip, škrip, je bilo slišati s stopnic / škrip škrap
  10.      škripáč  -a m (á) star. godalec, zlasti violinist: škripač je potegnil z lokom po strunah // godec, muzikant: eden od škripačev je igral na harmoniko
  11.      škripánje  in škrípanje -a s (; í) glagolnik od škripati: škripanje je utihnilo; škripanje vrat / škripanje z zobmi / dovolj mi je tega škripanja, nehaj igrati / škripanje divjega petelina
  12.      škrípati  tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro 5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti ● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govorillov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo ∙ ekspr. škripajoč mraz hud, velik
  13.      škrípav  -a -o in škripàv -áva -o prid. (í; á) ki škriplje: škripave stopnice; odpreti škripava vrata / ekspr. tehnično škripava komedija pomanjkljiva
  14.      škrípčevje  -a s () priprava iz več škripcev za dviganje težjih bremen: namazati, pritrditi škripčevje; dvigati s škripčevjem / ročno škripčevje ♦ teh. navadno škripčevje iz enakega števila pritrjenih in gibljivih kolutov
  15.      škrípec  -pca m () 1. priprava iz vrtljivega koluta in vrvi za dviganje bremen: obesiti, pritrditi škripec; namestiti vrv na škripec; škripanje škripca / leseni škripec ♦ teh. dvožlebni škripec; vet. škripec lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji 2. nav. mn., ekspr., s predlogom neprijeten, zapleten položaj: pomagati komu iz škripcev; biti, znajti se v hudih škripcih
  16.      škrípniti  -em dov.) 1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratek, visok glas: zapah je škripnil in vrata so se odprla; brezoseb. v ključavnici je škripnilo // s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratek, visok glas: nehote je škripnil z zobmi 2. nizko umreti: lansko zimo je škripnil
  17.      škripòt  -ôta m ( ó) knjiž. škripanje: škripot vrat
  18.      škrjánčar  -ja m () zool. najhitrejša ptica ujeda, ki lovi zlasti manjše ptice, Falco subbuteo: škrjančar kroži po zraku
  19.      škŕkniti  -em dov.) redko škrtniti: vrata so škrknila / veja je škrknila pod nogami
  20.      škŕl  -a [r tudi rl] m () nar. skril ž: v teh krajih so hiše pokrivali s slamo, le redko s škrli / dvigniti škrl s tal kamnito ploščo
  21.      škŕl  -í [r tudi rl] ž () nar. skril ž: v teh krajih so pokrivali strehe s korci ali pa škrlmi / z mahom porasle škrli kamnite plošče
  22.      škrlát  -a m () 1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat 2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblastikem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
  23.      škrlátast  -a -o prid. () 1. po barvi podoben škrlatu: škrlatasta preproga; škrlatasto listje / škrlatasta barva 2. ki je iz škrlata: škrlatast kraljevski plašč škrlátasto prisl.: škrlatasto rdeče pregrinjalo
  24.      škrláten  -tna -o prid. () nanašajoč se na škrlat: jesensko listje škrlatne barve; škrlatna večerna zarja; škrlatne satenaste zavese; biti škrlaten v obraz / škrlatno oblačilo ♦ bot. škrlatna lakota rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Galium purpureum škrlátno prisl.: oblaki so škrlatno potemneli; škrlatno rdeč ♦ bot. škrlatno rdeča detelja rastlina z ozkimi in suličastimi nazobčanimi listi ter rdečimi cveti v valjastem socvetju, Trifolium rubens; škrlatno rdeča kukavica rastlina z rjavkasto škrlatnimi in temno pikastimi cveti v socvetju, Orchis purpurea
  25.      škrlatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati temno rdeč: od stiska rok so mu prsti škrlateli / škrlatel je od jeze 2. temno rdeče se odražati, kazati: nebo je škrlatelo v zahajajočem soncu

   48.415 48.440 48.465 48.490 48.515 48.540 48.565 48.590 48.615 48.640  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA