Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (48.415-48.439)


  1.      širokolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima široke liste: med lončnicami je bilo največ širokolistnih rastlin ♦ bot. širokolistna lobodika rastlina z eliptičnimi ali suličastimi stranskimi poganjki in bledo zelenimi cveti, Ruscus hypoglossum ♪
  2.      širokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima široko razmaknjene noge: širokonoga žival ♪
  3.      širokopéren  -rna -o prid. (ẹ̑) zastar. širokolisten: širokoperne rastline ♪
  4.      širokopériti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) star. bahati se, postavljati se: rad se je širokoperil pred njo ♪
  5.      širokopléčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. širokopleč človek: ustrašil se je širokoplečneža ♪
  6.      širokopotézen  -zna -o prid., širokopotéznejši (ẹ̑) ekspr. ki pri izvedbi česa zajema, upošteva veliko sestavin, kriterijev: napravili so širokopotezen načrt za obnovo mesta; stranka je nastopila s širokopoteznim programom / širokopotezen urednik; v svojih zamislih je bil vedno širokopotezen širokopotézno prisl.: širokopotezno so podpirali njihovo ravnanje; širokopotezno zasnovan roman ♪
  7.      širokosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos, zlasti na osnovi čustev: širokosrčen človek; ne bo te obsojal zaradi takega ravnanja, saj je zelo širokosrčen / komisija je bila preveč širokosrčna pri izbiri kandidatov popustljiva / ima precej širokosrčne pojme o morali široke, ohlapne ● ekspr. bili so širokosrčni s hvalo zelo so hvalili širokosŕčno prisl.: širokosrčno se je nasmehnil ♪
  8.      širokotelésen  -sna -o prid. (ẹ̑) antr. ki je široke telesne gradnje: širokotelesni tip človeka ♪
  9.      širokoúst  -a -o prid. (ȗ ū) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz ♪
  10.      širokoústen 2 -tna -o prid. (ú ū) ekspr. ki se (rad) hvali, baha: širokousten človek / širokoustno besedičenje širokoústno prisl.: širokoustno ji je zagotavljal ljubezen ♪
  11.      širokoústiti  -im nedov. (ú ȗ) ekspr. hvalisavo, bahavo govoriti: širokoustiti o čem; lažnivo širokoustiti širokoústiti se hvaliti se, bahati se: ne verjemi mu vsega, rad se širokousti; širokoustiti se z uspehi ♪
  12.      širokoústnež  -a m (ȗ) ekspr. kdor se (rad) hvali, baha: imajo ga za širokoustneža in sleparja; ko je pijan, je neznosen širokoustnež ♪
  13.      širokovéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: za hišami se vidijo širokovejni orehi ♪
  14.      širokovéjnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima široko razraščene veje: širokovejnato drevo ♪
  15.      širokovésten  -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ni natančen, strog glede svojega moralnega ravnanja: bil je znan kot širokovesten človek ♪
  16.      šírom  prisl. (ȋ) knjiž. (na) široko: otroci imajo oči širom odprte / širom okrog so raztresene vasice; brigade delajo širom po domovini ♪
  17.      šírom  predl. (ȋ) neustalj., z rodilnikom (na) široko po: zaradi znanja je slaven širom države ♪
  18.      šírošíren  -rna -o prid. (ȋ-ȋ) knjiž., ekspr. prostran, obsežen: široširna ravan ♪
  19.      šírši  -a -e prid. (ȋ) 1. primernik od širok: cesta je od križišča naprej še širša / njegovo gledanje je veliko širše od tvojega 2. ki ima sorazmerno velik obseg, veliko površino: kraji širšega okoliša; publ. poznavalec razmer v širšem prostoru / širša in ožja domovina / beseda ljubezen v širšem smislu pomeni čustvo naklonjenosti sploh // ki obsega sorazmerno dosti ljudi: razpravljati v širšem krogu; širši javnosti še neznan umetnik / vprašanje širšega pomena ♪
  20.      šírting  -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, zlasti za srajce ♪
  21.      šíška  -e ž (ȋ) bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv: na listu, veji se je naredila šiška / hrastove šiške v obliki kroglic ◊ šport. narediti šiško pri balinanju narediti, da so tri krogle enega moštva najbližje balinu ♪
  22.      šíškarica  -e ž (ȋ) nav. mn., zool. žuželke, ki povzročajo nastajanje šišk zlasti na hrastu, Cynipidae: najezdniki in šiškarice ♪
  23.      šíškast  -a -o prid. (ȋ) podoben šiški, zlasti hrastovi: šiškasti plodovi / ekspr. skozi okno je pomolil svojo šiškasto glavo ♪
  24.      šíti  šíjem nedov., šìl (í ȋ) star. šivati: šila je trak k čepici / ta krojač dobro šije šít -a -o: šita usnjena žoga ♪
  25.      šív  -a m (ȋ) 1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu // nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden // med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive 2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi 3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi // med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv ◊ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv ♪

   48.290 48.315 48.340 48.365 48.390 48.415 48.440 48.465 48.490 48.515  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA