Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (46.065-46.089)



  1.      sokôlji  in sokólji -a -e prid. (; ọ̄) nanašajoč se na sokole: sokolje gnezdo / sokolji par / ekspr.: imeti sokolji pogled; gledati s sokoljimi očmi zelo bistro, ostrolit. sokolja teorija teorija, po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača
  2.      sokóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na sok: sokovne sestavine / sokovna priprava
  3.      sokóvnik  -a m (ọ̑) priprava za pridobivanje soka iz sadja, zelenjave s segrevanjem: iz sokovnika je tekel sok; pripraviti sok v sokovniku, s sokovnikom
  4.      sòkrív  -a -o prid. (- -í) v povedni rabi ki je skupaj s kom kriv česa: biti sokriv prometne nesreče; tudi on je sokriv za neuspeh
  5.      sòkrívec  -vca m (-) kdor je skupaj s kom kriv česa: iskati, kaznovati sokrivce; sokrivci pretepa / sokrivec umorajur. sokrivec kaznivega dejanja
  6.      sòkrívka  -e ž (-) ženska oblika od sokrivec: s svojo pasivnostjo je postala sokrivka neurejenih razmer
  7.      sokŕvica  tudi sokŕvca tudi sókrvica -e ž (; ọ́) prozorna tekočina, ki se pojavi na odrgnjenem mestu telesa: iz rane mu je mezela sokrvica
  8.      sól  -í [so] ž (ọ̑) 1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol; kupiti, pridobivati sol; posuti, potresti s soljo; rudnik soli; ščepec soli; okus po soli; konzerviranje v soli; sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli 2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; Glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline ● ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenostagr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
  9.      solanín  -a m () kem. alkaloid v krompirju, paradižniku in nekaterih drugih rastlinah: v vseh zelenih delih krompirja je solanin / strup solanin
  10.      soláren  -rna -o prid. () knjiž. nanašajoč se na sonce (kot nebesno telo); sončen: solarni pojavi ♦ astr. solarno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. solarna konstanta sončna energija, ki na meji zemeljskega ozračja pade pravokotno na 1 m2 v sekundi
  11.      solárij  -a m (á) tur. (zaprt) prostor za sončenje, obsevanje z ultravijoličnimi žarki: sončiti se v solariju; savna in solarij / solarij za hitro porjavitev kože
  12.      solarizácija  -e ž (á) fot. pojav, da se zaradi premočne osvetlitve fotografske emulzije počrnitev več ne stopnjuje: pri fotografiranju proti soncu je nevarnost solarizacije // osvetlitev nepopolno razvitega filma, fotografskega papirja z belo svetlobo preden se razvije do konca: fotograf je s solarizacijo dosegel posebne svetlobne učinke
  13.      solárna  -e ž () obrat, tovarna za pridobivanje kamene soli: delavec v solarni; solarna in premogovnik // nav. mn., redko kraj, prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode; solina: solarne v Strunjanu
  14.      sòlastnína  -e ž (-) lastnina, ki pripada več lastnikom: razdeliti solastnino
  15.      sòlastnínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na solastnino: solastninska parcela / solastninska pravica
  16.      sòlastníški  -a -o (-) pridevnik od solastnik: solastniško razmerje
  17.      soláta  -e ž (ā) 1. vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline: čistiti, nabirati, oprati, trebiti solato; presaditi, sejati solato; glava, listi solate / solata že dela glave / endivija, motovilec, radič in druga solata / pog. kupiti tri solate tri glave solate 2. hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem: zmešati solato; pripraviti fižol v solati, kot solato / krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata; govedina v solati / naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato / pribor, skodelica za solato 3. slabš. kar je vsebinsko neurejeno, prazno: ne berem rad take solate; kdo bo poslušal to solato ● solata gre v cvet poganja steblo s cveti; ekspr. pospravi z mize to solato neurejene, razmetane liste, knjigebot. solata zelnata rastlina z rumenimi cveti v koških, Lactuca sativa; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; gastr. francoska solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; mesna solata; mešana ali sestavljena solata iz dveh ali več vrst solate; ruska solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; vrtn. krhkolistna, mehkolistna solata
  18.      solátar  -ja m () 1. kdor prideluje ali prodaja solato: solatarji so spet dvignili ceno; predmestni solatarji 2. ekspr. kdor (rad) je solato: je velik solatar
  19.      solátnica  -e ž () nav. mn., vrtn. rastlina, ki se goji zaradi listov in uporablja kot solata: motovilec, radič, glavnata solata in druge solatnice; solatnice in špinačnice
  20.      solátnik  -a m () vrtn. radič z zelenimi listi za rezanje: sejati solatnik; solatnik in endivija / tržaški solatnik
  21.      solčávski  -a -o prid. () nanašajoč se na Solčavo: planinska solčavska okolica ♦ lingv. solčavski govor; vet. jezersko-solčavska pasma pasma ovce z mešano volno, ki se goji zlasti zaradi mesa
  22.      sóld  -a [d] m (ọ̑ ọ̄) 1. nekdaj denarna enota raznih (manjših) vrednosti: kovanec za dva solda; plačati pet soldov // kovanec v vrednosti te enote: v žepu je otipal še en sold 2. ekspr. denar sploh: vse solde sem zapravil / no, kak sold bi ti že dal, dosti pa tako nimam ● ekspr. za to delo nisem dobil solda plačila; ekspr. gleda na vsak sold je varčen; je skop; zastar. zavezal se je služiti za cesarski sold služiti kot cesarski vojaški najemnik
  23.      soldáščina  -e [d tudi ld] ž (ā) star. 1. vojaštvo: onkraj reke je vse polno soldaščine / groba soldaščina 2. vojaščina: biti oproščen soldaščine
  24.      soldát  -a [d tudi ld] m () star. vojak: biti hraber soldat; nemški, ruski soldati / iti k soldatom; vzeti koga v soldate / oficirji in soldati navadni vojaki
  25.      soldátek  -tka [d tudi ld; drugi pomen d in ld] m () 1. star. vojaček: droben, mlad soldatek / igrati se s kositrnimi soldatki 2. nar. ciklama: prijeten vonj po soldatkih // zvonček: kjer je sneg skopnel, so že kimali soldatki

   45.940 45.965 45.990 46.015 46.040 46.065 46.090 46.115 46.140 46.165  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA