Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (45.465-45.489)


  1.      slaboúmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. duševno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled 2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame slaboúmno prisl.: slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim ♪
  2.      slaboúmnost  -i ž (ú) duševna nerazvitost: različne stopnje slaboumnosti ♪
  3.      slabovídnež  -a m (ȋ) ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis ♪
  4.      slabovídnost  -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se slabo vidi: zaradi slabovidnosti potrebuje očala ♪
  5.      slabovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja ♪
  6.      slabšálen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zaničljiv, prezirljiv odnos do česa: slabšalna oznaka / slabšalni pomen besede slabšálno prisl.: ta izraz zveni slabšalno ♪
  7.      slábšanje  -a s (ȃ) glagolnik od slabšati: visoke cene vplivajo na slabšanje življenjske ravni / slabšanje vremena ♪
  8.      slábši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od slab: bombažne tkanine so slabši izolatorji kot volnene; delovna organizacija je v slabšem položaju kot lani; izvid je slabši, zato bo morala ostati v bolnišnici; nočem biti slabši od prijateljev; današnja predstava je bila slabša kot včerajšnja 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: ta izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala; odstopila ji je vso slabšo obleko / prva vretenca so dobro razvita, zadnja pa so slabša manj razvita slábše prisl.: bolniku je vedno slabše; sin je slabše gospodaril in se zadolževal; slabše sliši kot jaz; rdeča barva se v temi slabše vidi; pri nekaterih živalih je lobanja slabše razvita ∙ zdaj mu je še slabše počuti se še bolj bolnega slábši -a -e sam.: dopolnilni pouk je za slabše za slabše učence; o njem je povedal več boljšega kot slabšega; prim. slab ♪
  9.      slačílnica  -e ž (ȋ) prostor za preoblačenje: slačilnice so zraven telovadnice; slačilnice za kopalce ♪
  10.      sláčje  -a s (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva slačje / zakuriti s suhim slačjem ● nar. napolniti blazino s slačjem z ličkanjem ♪
  11.      slád  -a tudi -ú m (ȃ) osušen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva: sušiti slad / zeleni slad pri katerem so že razviti zeleni listi / ječmenov slad ♪
  12.      sladárna  -e ž (ȃ) obrat za pridobivanje slada: pivovarna ima novo sladarno ♪
  13.      sládek  tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkéjši (á ȃ á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana // ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem // pesn. dober, okusen: sladko vince 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno ● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča ◊ agr. sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje sládko in sladkó prisl.: sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo sládki -a -o sam.: rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; prim. sladko ♪
  14.      sláden 1 -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slad: sladne tropine / sladna kava kava iz praženega slada, navadno ječmenovega ◊ kem. sladni sladkor disaharid, pridobljen iz škroba; maltoza ♪
  15.      sláden 2 -dna -o prid. (á) zastar. nasladen, čuten: sladne predstave ∙ zastar. govoriti s sladnim glasom pretirano prijaznim ♪
  16.      sladíca  -e ž (í) sladka jed, ki se navadno ponudi po glavni jedi: pripraviti sladico; postreči s sladico / sadna sladica ◊ agr. raztopina, nastala s kuhanjem slada in vode, za izdelovanje piva ♪
  17.      sladíka  -e ž (í) bot. srednje velika latasta trava, ki raste po vlažnih tleh, Glyceria: plavajoča sladika ♪
  18.      sladíkast  -a -o prid. (í) nekoliko sladek: kri ima sladikast okus ∙ knjiž. sladikasto govorjenje nenaravno, izumetničeno ♪
  19.      sladílo  -a s (í) snov, ki daje hrani sladek okus: uporabljati med kot sladilo / naravna, umetna sladila ● zastar. jedi je dodala razne dišave in sladila začimbe ♪
  20.      sladkánje  -a s (ȃ) glagolnik od sladkati: za sladkanje uporabljajo med / njegovo sladkanje ji postaja zoprno ♪
  21.      sladkaríja  -e ž (ȋ) jed, izdelek iz sladkorja in dodatkov: dal je otroku sladkarije, da bi ga potolažil; rad ima sladkarije ∙ zastar. ti ljudje so se hranili s samimi sladkarijami s poslasticami ♪
  22.      sladkáti  -ám nedov. (á ȃ) delati sladko: sladkati čaj, kompot, testo; kavo si je preveč sladkal sladkáti se ekspr. 1. jesti, uživati kaj sladkega: rad se sladka; sladkati se s sladoledom // jesti, uživati kaj dobrega sploh: sladkati se s pečenko; že dolgo se ni nič sladkal; pren. sladkal se je z lahkimi romani 2. dobrikati se, prilizovati se: ni njegova navada, da bi se sladkal; kaj se mi sladkaš sladkán -a -o: preveč sladkan čaj; z medom sladkana potica ♪
  23.      sladkàv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. nenaraven, izumetničen: govoriti s sladkavim glasom; sladkavo govorjenje ♪
  24.      sládko  -ega s (á) zlasti v srbskem okolju sadje, kuhano v sladkorju: pripraviti sladko; sladko iz sliv; prim. sladek ♪
  25.      sladkôba  -e ž (ó) lastnost, značilnost sladkega: sladkoba grozdja; občutljiv za sladkobo in kislobo / začutil je sladkobo v ustih sladek okus / ekspr. v svojem življenju je užil malo sladkob prijetnih, ugodnih stvari ● ekspr. sama sladkoba ga je je zelo, pretirano prijazen ♪

   45.340 45.365 45.390 45.415 45.440 45.465 45.490 45.515 45.540 45.565  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA