Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (451-475)



  1.      rastítev  -tve ž () glagolnik od rastiti: čas rastitve
  2.      stiti  -im nedov., sten in ščen (á ā) vet., pri perutnini oplojevati: petelin rasti kokoš stiti se pri pticah spolno se združevati, pariti se: divji petelin se rasti aprila
  3.      stje  -a s (ā) več rastlin, rastline: populiti rastje; pisano, uvelo rastje / močvirsko, sredozemsko rastje
  4.      rastlíka  -e ž (í) zastar. rastlina: hodil je po gorski poti med lepimi, zdravimi rastlikami
  5.      rastlína  -e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevelagr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino
  6.      rastlínica  -e ž (í) manjšalnica od rastlina: iz tal že poganjajo rastlinice; presajati rastlinice; mlade rastlinice
  7.      rastlinják  -a m (á) pokrit prostor za gojenje rastlin: ogrevati rastlinjak; gojiti rastline v rastlinjaku; streha rastlinjaka
  8.      rastlínje  -a s () več rastlin, rastline: rastlinje na vrtu že zeleni / gozdno, sredozemsko, vrtno rastlinje
  9.      rastlinogójstvo  -a s (ọ̑) agr. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo novih rastlinskih sort: semenogojstvo in rastlinogojstvo
  10.      rastlinojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) rastlinojeda žival: prebavila rastlinojedov; rastlinojedi in mesojedi
  11.      rastlinojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z rastlinami: ribe, žuželke in druge rastlinojede živali
  12.      rastlinojédec  -dca m (ẹ̑) rastlinojeda žival: zobovje rastlinojedcev; rastlinojedci in mesojedci / ekspr. ta človek ne je mesa, je rastlinojedec vegetarijanec
  13.      rastlinoslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. botanik: te rastline vzbujajo pozornost rastlinoslovcev
  14.      rastlínski  -a -o prid. () nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi ◊ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem področju; usnj. rastlinsko strojilo
  15.      rastlínstvo  -a s () rastline kot celota: proučevati rastlinstvo; varstvo rastlinstva / alpsko, vodno rastlinstvo ♦ biol. sistematska kategorija rastlinstva
  16.      rastljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki bujno, rad raste: rastljiva drevesa / ekspr. to je rastljiva zemlja rodovitna
  17.      stnost  -i ž (ā) sposobnost za rast: gnojila vplivajo na rastnost; raziskovati rastnost rastlin, živali; pomanjkljiva rastnost semena
  18.      rastrírati  -am dov. in nedov. () tisk. s presvetljevanjem narediti, da na poltonskem posnetku nastane raster: rastrirati fotografijo // s strojem natisniti črte na papir: rastrirati papir za zvezke rastríran -a -o: rastrirani papir
  19.      strski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na raster: rastrski postopek / rastrska folija, plošča; rastrska mreža / večbarvni rastrski plakati; rastrski tisk / rastrski kliše kliše, ki izkazuje poltone; rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
  20.      š  -a m () redko raševina: nosila je obleko iz raša / oblekla je star raš in odšla delat
  21.      šast  -a -o prid. (á) redko raševinast: rašast suknjič
  22.      šč  -í ž () star. rast: uravnavati rašč dreves / duhovna rašč / močvirska rašč
  23.      šča  -e ž (á) star. rast: rašča novih poganjkov; čas rašče / nekateri otroci zaostajajo v rašči / po rašči je velik / bujna rašča okrog vode ♦ med. rašča maligne bule
  24.      ščav  -a -o prid. (á) knjiž. ki bujno, rad raste: raščave rastline / begonija je tako raščava, da na odrezanih mestih lista razvije nove poganjke
  25.      ščavost  -i ž (á) knjiž. lastnost raščavega: boljšati, preizkušati raščavost sort; raščavost in cvetivost

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA