Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (4.101-4.125) 
- ênokrák in ênokràk -áka -o prid. (ē-ȃ; ē-ȁ ē-á) ki ima samo en krak: enokraka lestev ♦ arhit. enokrake stopnice enoramne stopnice ♪
- ênoobrázen -zna -o prid. (ē-ā) knjiž. ki ima eno samo podobo, vsebino: generacija ni bila enoobrazna ♪
- ênorámen -mna -o prid. (ē-ȃ) ki ima en krak, rogelj: enoramni svečnik ♦ arhit. enoramne stopnice stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti ♪
- ênorazréden -dna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. šol., v zvezi enorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci enega razreda, letnika: enorazredni oddelek 2. nekdaj ki ima en razred, oddelek: enorazredna ljudska šola ♪
- ênorazrédnica -e ž (ē-ẹ̑) nekdaj enorazredna šola: podeželska enorazrednica ♪
- ênostránkarski -a -o prid. (ē-ȃ) ki ima eno politično stranko: enostrankarski sistem / enostrankarska vlada ♪
- enostránost -i ž (ā) lastnost, značilnost enostránskega: enostranost tehnične civilizacije; enostranost vzgoje; enostranost v značajih drame; fanatična enostranost agitatorjev / boj proti raznim enostranostim ♪
- ênostránski -a -o prid. (ē-á) nanašajoč se na eno stran: enostranska obveznost, pogodba; enostransko prijateljstvo / enostranska sirota otrok brez enega od staršev ♦ med. enostranska ohromitev; num. enostranski novec novec, ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; strojn. enostranski bat bat, ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; tisk. enostranski tisk tisk samo po eni strani papirja ♪
- enostránski -a -o prid. (á) ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega: enostranske informacije; enostranska ocena; enostranska specializacija, vzgoja / enostranski človek; ne smete biti enostranski enostránsko prisl.: na vzgojo mladine se gleda enostransko; enostransko prikazovati stvari; enostransko razvijati svoje sposobnosti ♪
- enostránskost -i ž (á) lastnost, značilnost enostránskega: enostranskost likov v leposlovnem delu / varovati se enostranskosti pri obravnavanju problema ♪
- ensilírati -am nedov. in dov. (ȋ) redko konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: ensilirati peso, travo, zelje ♪
- epífora -e ž (ȋ) lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov ♪
- epigráf -a m (ȃ) knjiž. 1. kratek izrek, citat, pregovor na začetku knjige, poglavja: vzeti epigraf iz Prešerna 2. krajše besedilo v verzih ali prozi na spominskih ploščah, spomenikih, stavbah ♪
- epigráfik -a m (á) strokovnjak za epigrafiko ♪
- epigráfika -e ž (á) veda o epigrafih, zlasti antičnih in orientalskih: rimska epigrafika ♪
- epigráfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na epigraf: epigrafski spomeniki stare Indije / epigrafska zbirka ♪
- epigrám -a m (ȃ) lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, puščica: Prešernovi epigrami; njegovi epigrami so zabavni ♪
- epigramátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na epigram: epigramatični verzi / epigramatičen članek jedrnat in duhovit ♪
- epigramátik -a m (á) knjiž. kdor piše epigrame, puščičar ♪
- epigramátika -e ž (á) lit. epigramatična dela, epigrami: Prešernova epigramatika; zajedljiva epigramatika ♪
- epigrámski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na epigram: Prešernova epigramska satirika / epigramski slog ♪
- epilírati -am nedov. in dov. (ȋ) kozm. opravljati epilacijo: epilirati si obrvi ♪
- êra -e ž (ȇ) navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba: z odkritjem Amerike se začenja nova era v zgodovini človeštva; revolucionarna era / era socializma / živimo v eri tehnike / knjiž., pri štetju let leta 479 naše ali nove ere našega štetja, po našem štetju ∙ atomska era 20. stoletje ♪
- erár -ja m (ā) jur. država kot lastnik premoženja: po teh zakonih zapade premoženje erarju; tamkajšnji gozdovi so bili večinoma v posesti erarja ♪
- eráren -rna -o (ȃ) pridevnik od erar: erarni gozdovi; erarno poslopje ♪
3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 
