Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (3.901-3.925)



  1.      dražljívka  -e ž () ženska oblika od dražljivec
  2.      dražljívost  -i ž (í) lastnost dražljivega: koketna dražljivost dekleta / znan je bil po svoji surovosti in dražljivosti / prevelika čutna dražljivost; dražljivost živčevja
  3.      džnica  -e ž () nar. odtočni jarek: na močvirnem svetu so naredili veliko dražnic ♦ gozd. odtočni jarek ob robu gozdne ceste kot podaljšek dražnika
  4.      džnik  -a m () nar. odtočni jarek: dražnik na cesti ni bil očiščen ♦ gozd. poševni odtočni jarek na gozdnih cestah
  5.      dŕdra  -e ž () 1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja: vrteti drdro 2. ekspr. kdor hitro in mnogo govori: srečal je tisto sosedovo drdro
  6.      drdlo  -a s (á) šalj. kar drdra, ropota: otroci so se kar gnetli okrog vrtiljaka, okrog tistega starega drdrala
  7.      drdnje  -a s () glagolnik od drdrati: drdranje motorjev, strojnic / drdranje vlakov / mehanično drdranje pesmi / prostor je bil poln brbljanja in drdranja
  8.      dŕdrast  -a -o prid. () ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrasta ženska
  9.      drdti  -ám nedov.) 1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila 2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so drdrali vozovi; vlaki neprestano drdrajo skozi mesto 3. ekspr. zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec kar drdra zadnjo lekcijo / govornik je drdral svoj govor // slabš. hitro in mnogo govoriti: babe so neprestano drdrale drdje: drdraje se voziti drdrajóč -a -e: drdrajoča kočija; prisl.: drdrajoče govoriti
  10.      drdv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrav otrok
  11.      drdvka  -e ž () redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja
  12.      dreníranje  -a s () glagolnik od drenirati
  13.      drenírati  -am nedov. in dov. () 1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čimprej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi 2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati
  14.      dresíranje  -a s () glagolnik od dresirati: dresiranje divjih zveri / dresiranje vojakov
  15.      dresírati  -am nedov. () vaditi, uriti živali v določeni spretnosti: dresirati konje, pse; dresiral je papigo, da bi govorila // ekspr. strogo in mehanično vzgajati z navajanjem k nekritični poslušnosti: vse od rojstva so ga dresirali; učencev niso vzgajali, pač pa dresirali; dresirati vojake ◊ čeb. dresirati čebele s prevaro jih navajati, da obiskujejo tudi cvete, v katerih ne dobijo medičine ali cvetnega prahu; gastr. dresirati dajati jedi lepo obliko, krasiti jo dresíran -a -o: dresiran medved, pes; otrok je bolj dresiran kot vzgojen; predstava dresiranih opic
  16.      dresúra  -e ž () vadenje, urjenje živali v določeni spretnosti: dati žival v dresuro; dresura konj, psov // ekspr. strogo in mehanično vzgajanje z navajanjem k nekritični poslušnosti: to že ni več režija, ampak dresura; vzgoja se je sprevrgla v pravo dresuro; dresura vojakov
  17.      drúgekti  in drúge kti prisl. (-á) star. ob drugih priložnostih; drugikrat: drugekrati je rad govoril, zdaj pa molči; to mu ni napravilo takega veselja kakor drugekrati
  18.      drúgikrat  prisl. (ū) pri ponavljanju na drugem mestu; drugič: že drugikrat se peljem tod // ob drugi(h) priložnosti(h): pa drugikrat kaj več o tem; drugikrat se jezi, danes pa je miren
  19.      drúgokrat  prisl. (ū) zastar. ob drugi(h) priložnosti(h); drugikrat: če danes ne, pa drugokrat; kadar je v stiski, pride, drugokrat pa ne
  20.      drúgonagrajênec  -nca m (ū-é) kdor dobi drugo nagrado: čestitati drugonagrajencu
  21.      drúgoplasíran  -a -o prid. (ū-) ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim
  22.      drúgorazréden  -dna -o prid. (ū-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu: drugorazredno sadje // ekspr. slabši, manjvreden: predvajajo same drugorazredne filme; drugorazreden pisatelj / redko drugorazreden pomen stranski, postranski
  23.      drúžbenomolen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na družbeno moralo: družbenomoralne kvalitete učitelja / bil je najizrazitejši družbenomoralni kritik svoje dobe
  24.      drúžbenoupven  -vna -o prid. (-á) nanašajoč se na družbeno upravljanje: volitve družbenoupravnih organov
  25.      državljánskopven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na državljansko pravo: izvedenec za državljanskopravne zadeve

   3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA