Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (376-400)


  1.      ránarstvo  -a s (ȃ) ranocelništvo: spozna se na ranarstvo / preganjati ranarstvo ♪
  2.      ránast  -a -o prid. (á) ki ima rane: ranaste dlani / bil je ves ranast ♪
  3.      ránca  -e ž (ȃ) etn. dolg ploščat splavarski čoln: splav z ranco ♪
  4.      ránč  -a m (ȃ) v ameriškem okolju veliko živinorejsko posestvo: na ranču gojiti govedo; farme in ranči ♪
  5.      ránčar  -ja m (ȃ) v ameriškem okolju lastnik ranča ali delavec na njem: rančar je prodal veliko živine; rančarji in farmarji ♪
  6.      ránčarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rančarje ali ranč: rančarski voz; rančarska družina / rančarski delavec ♪
  7.      rándati  -am nedov. (ȃ) star. nerodno, okorno hoditi: počasi randati čez travnik ♪
  8.      randevu  -ja in rendez-vous -a [randevú -ja] m (ȗ) knjiž. ljubezenski sestanek, zmenek: šel je na svoj prvi randevu / publ. vesoljski randevu združitev vesoljskih ladij ♪
  9.      rándi  -ja m (ȃ) pog. ljubezenski sestanek, zmenek: imeti randi z dekletom; iti na randi ♪
  10.      ráng  -a m (ȃ) publ. mesto, položaj koga glede na naslov, ugled: ljudje različnega ranga / biti po rangu prvi, zadnji / umetnik najvišjega ranga najvišje kakovostne skupine ♦ soc. razvrstitev glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino // navadno s prilastkom stopnja, enaka stopnji, določeni s prilastkom: ta šola ima rang fakultete / dvigniti diplomatsko predstavništvo na rang veleposlaništva na stopnjo; neskl. pril.: rang lestvica priljubljenosti; rang lista in ranglista najboljših strelcev ♪
  11.      rangíranje  -a s (ȋ) glagolnik od rangirati: rangiranje tekmovalcev / družbeno rangiranje poklicev ♪
  12.      rangírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. razvrstiti po mestu, položaju glede na naslov, ugled: rangirati povabljene / ta poklic visoko rangira je ugleden ♦ soc. razvrstiti glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino ♪
  13.      ranglista  gl. rang ♪
  14.      ránica  -e ž (á) manjšalnica od rana: ranice si je razkužil z alkoholom; na roki je imel polno ranic / slabe novice so povzročale ranice v njegovem srcu ♪
  15.      raníca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek rastlina, ki zgodaj dozori, ali njen sad: ranica že cveti / češnja, hruška ranica ♪
  16.      ranína  -e ž (í) 1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine 2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine ♪
  17.      ranítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od raniti: ob ranitvi navadno priteče kri; ranitev z ostrim predmetom / duševne ranitve ♪
  18.      raníti  in rániti -im, tudi rániti -im dov. (ȋ á ā; á ȃ) povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo // ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo / raniti nečimrnost, ponos koga prizadeti ránjen -a -o: biti ranjen v roko; ranjen ponos; ranjen vojak; iz ranjene smreke teče smola; od ljubezni ranjeno srce; smrtno ranjen; sam.: pomagati ranjenemu ♪
  19.      ránjak  -a m (ȃ) bot. travniška rastlina s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi metuljastimi cveti v socvetju, Anthyllis: ranjak raste na manj rodovitnih tleh; ranjak in nokota ♪
  20.      ránjati  -am nedov. (á) redko ranjevati: med plezanjem so mu skale ranjale roke / s svojimi besedami mu je ranjal srce ♪
  21.      ránjenec  -nca m (ā) kdor je ranjen: ranjenec je vso noč stokal, tožil / četa je imela pet ranjencev ♪
  22.      ránjenje  -a s (ā) ranitev: ranjenje pri težkem delu / ranjenje z besedo ♪
  23.      ránjenka  -e ž (ā) ženska, ki je ranjena: ranjenka je v nezavesti; operirati ranjenko ♪
  24.      ránjenost  -i ž (ā) stanje ranjenega: njegova huda ranjenost jo je skrbela; ranjenost živali / ekspr. ranjenost ponosa se mu je kazala na obrazu ♪
  25.      ranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati, delati rane: ob trganju cvetja so ga ranjevali ostri trni / ekspr. njegovi pogledi so jo ranjevali ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA