Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (36.676-36.700)


  1.      pljúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pljuča: pljučno tkivo / prebolel je več pljučnih bolezni / pljučni kirurg kirurg za operacije pljuč; pljučna tuberkuloza ● poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file ◊ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; pljučni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; pljučna arterija arterija, ki dovaja kri v pljuča; pljučna mrena mrena, ki obdaja pljuča; med. pljučni infarkt; pljučna kuga pljučnica, ki jo povzroča bacil kuge; pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti ♪
  2.      pljúčnica  -e ž (ȗ) vnetje pljuč: imeti, zdraviti pljučnico; umreti za pljučnico ◊ bot. pljučnica pljučnik; med. aspiracijska pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi; virusna pljučnica ♪
  3.      pljúčnik  -a m (ȗ) bot. gozdna ali travniška dlakava rastlina z rdečimi, vijoličastimi cveti v socvetju, Pulmonaria: navadni pljučnik ♪
  4.      pljúnek  -nka m (ȗ) kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek ∙ ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota ♪
  5.      pljúniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek // na tak način izraziti omalovaževanje, prezir: pljuniti pred koga, za kom 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: nič ne more storiti zanj, če noče pljuniti nase / pljuniti na svojo čast ● žarg. pljunil ji je precej denarja ukradel; ekspr. pljuniti na moralo, spodobnost ne zmeniti se zanjo, ne upoštevati jo; ekspr. pljunem na tvojo pomoč izraža veliko omalovaževanje; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati ♪
  6.      pljùsk  medm. (ȕ) posnema glas pri udarcu tekočine, ob tekočino, navadno vodo: pljusk, mu vrže v obraz vode; pljusk, je padel v vodo; pljusk, pljusk, udarja voda ob breg ♪
  7.      pljúska  -e ž (ȗ) star. klofuta: dati, dobiti pljusko; pljuske in brce / to je pljuska v obraz javni morali ♪
  8.      pljúskati  -am nedov. (ȗ) 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala // nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada // z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi 2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad // v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko 3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka // na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz ● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla pljuskajóč -a -e: rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero ♪
  9.      pljusketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) narahlo pljuskati: voda je prijetno pljusketala ♪
  10.      pljúskniti  -em dov. (ú ȗ) 1. v sunku se premakniti: voda zavalovi in pljuskne; val je visoko pljusknil / blato je pljusknilo na vse strani // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: v steklenici je pljusknilo vino; voda je pljusknila // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: od časa do časa pljuskne veslo; riba je glasno pljusknila / ekspr. kamen je pljusknil v jezero padel 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljuskne ob breg // v sunku se razliti, izteči: iz vrča pljuskne mleko; val je pljusknil čez krov, na krov; pren., ekspr. v sobo pljuskne val smeha 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljuskniti olje v posodi // na tak način politi, izliti: vina ni spil, raje ga je pljusknil pod mizo; pljuskniti v koga vedro vode ● vsa kri ji je pljusknila v glavo udarila; ekspr. tako ga je pljusknil s široko dlanjo, da se je zvalil po tleh udaril ♪
  11.      pljúsniti  -em dov. (ú ȗ) 1. v sunku se premakniti: voda v tolmunu je visoko pljusnila // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: vino v steklenici je pljusnilo // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: v temi pljusne veslo; pljusniti z repom 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljusne ob čoln; pren., ekspr. na ušesa mu pljusne val smeha // v sunku se razliti, izteči: mleko je pljusnilo čez rob; pazi, da ti voda ne pljusne za vrat 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljusniti olje v posodi // na tak način politi, izliti: pljusnil mu je kislino po rokah ● v obraz ji je pljusnila rdečica udarila ♪
  12.      pljuválnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) posoda za pljuvanje: pljuvati v pljuvalnik; za vrati je stal pljuvalnik z žaganjem / žepni pljuvalnik ♪
  13.      pljúvati  -am in pljújem in pljuváti pljúvam in pljújem nedov., pljuvál in pljúval (ú; á ú) 1. izmetavati iz ust, navadno slino, sluz: pljuvati kri; pljuvati v pljuvalnik; kašljati in pljuvati / kot opozorilo ne pljuvajte na tla / jedel je bučnice, luščine pa pljuval po tleh // na tak način izražati omalovaževanje, prezir: pijanec je klel in pljuval; nazadnje so nehali pljuvati za njo 2. ekspr. jemati ugled, sramotiti: tudi on je začel pljuvati nanj / zakaj pljuvaš na njeno čast ● ekspr. on pljuva na vse to se za vse to ne zmeni, tega ne upošteva; ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari ♪
  14.      pločád  -i ž (ȃ) zastar. ploščad: grajska pločad / ljudje so se zbirali na veliki pločadi trga ♪
  15.      pločevína  -e ž (í) v tanko plast stisnjena kovina: obdelovati, pocinkati, rezati pločevino; aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina; emajliranje, krivljenje pločevine; posoda iz pločevine; pločevina za kotle, žlebove / valovita pločevina; škarje za pločevino ● slabš. vse ceste so bile zatrpane s pločevino z avtomobili; slabš. pri nesreči je bilo precej pločevine poškodovanih, uničenih avtomobilov ◊ metal. bela pločevina jeklena pločevina, prekrita s kositrom; črna pločevina surovo valjana jeklena pločevina; dekapirana pločevina; teh. galvanizirati, lamelirati pločevino ♪
  16.      pločevinárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pločevine: tovarna ima novo pločevinarno ♪
  17.      pločevínka  -e ž (ȋ) žarg. pločevinasta posoda za konzervirana živila, kemikalije, industrijske izdelke: izdelovati pločevinke; ovalne, štirioglate pločevinke / pločevinka laka; kupiti nekaj pločevink marmelade / fižol v pločevinki konzerviran fižol ♪
  18.      plóčnik  -a m (ọ̑) dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti: asfaltirati, popravljati pločnik; pometati pločnike; hoditi po pločniku; obstati na robu pločnika ♪
  19.      plód  -ú in -a m, mn. plodóvi stil. plódi (ọ̑) 1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra ♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem // ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka 2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod 3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica ● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok ♪
  20.      plóden 1 -dna -o prid., plódnejši (ọ́ ọ̄) 1. sposoben (o)ploditve: žrebec je ploden; plodna samica; nekatere opice so plodne vse leto ♦ med. plodna doba ženske // sposoben imeti veliko potomcev: zajec je plodna žival / ekspr. nisem vedel, da si tako ploden / ekspr. ploden zakon 2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: plodna zemlja; pren., ekspr. plodna tla za razcvet praznoverja ∙ knjiž., ekspr. njegov nasvet je padel na plodna tla je bil upoštevan, uspešen 3. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: ploden pisatelj, slikar; ploden znanstvenik 4. nav. ekspr. ki da (pričakovan) uspeh, rezultat: plodna razprava; srečanje državnikov je bilo zelo plodno // ki prinaša uspeh, korist v kaki dejavnosti: ploden izum / plodna misel ♪
  21.      plóden 2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plod: plodna oblika ♦ bot. plodni listi listi, prosto rastoči na cvetišču ali zraščeni v plodnico; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih ♪
  22.      plodìč  -íča tudi plódič -a m (ȉ í; ọ̑) manjšalnica od plod: trgati zelene plodiče ♦ bot. vsak od delov ploda, ki je razpadel ♪
  23.      plodílo  -a s (í) nav. mn., vet. organ za razmnoževanje; spolovilo: plodila pri kravah ♦ biol. moško, žensko plodilo moška, ženska spolna žleza ♪
  24.      plodíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali plodijo: na otoku so plodišča divjih rac ◊ bot. del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif; čeb. prostor v panju, kjer čebele gojijo zalego ♪
  25.      plodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ploditi: tjulenji se selijo na ploditev / biti nezmožen ploditve ♦ biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; spolna ploditev spolno razmnoževanje ♪

   36.551 36.576 36.601 36.626 36.651 36.676 36.701 36.726 36.751 36.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA