Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (36.401-36.425)



  1.      plačník  -a m (í) kdor kaj plača ali mora plačati: predplačila zagotavljajo plačnikom prednost pri nakupu; dober plačnik; biti reden plačnik časopisa; delo po naročilu plačnika / kot opozorilo nisem plačnik dolgov svojega sina // kdor denarno omogoča kako delo, dejavnost: iskali so plačnika za tak študij; za zahtevnejša popravila ni bilo plačnika
  2.      plačníkov  -a -o (í) pridevnik od plačnik: opraviti kaj po plačnikovem naročilu
  3.      pládenj  -dnja m (á) okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi: naložiti meso na pladenj; lesen, plastičen pladenj; pladenj pomaranč, slaščic / pog. sam je pojedel cel pladenj jedila na njem // temu podobna priprava za prenašanje navadno krožnikov (s hrano): pladnje s praznimi krožniki so odlagali na posebni mizi; pladenj kozarcev; natakar s polnim pladnjem / kirurški instrumenti na pladnju ∙ prinesti vse na pladnju na krožniku
  4.      plafón  -a m (ọ̑) 1. knjiž. strop: pod plafonom je visel kristalni lestenec; obokan, poslikan plafon; plafon s freskami 2. publ., navadno s prilastkom najvišja stopnja, meja česa: določiti plafon cenam kmetijskih pridelkov; preseči plafon osebnih dohodkov; nizek, visok plafon / športnik je z vztrajno vajo dosegel svoj plafon vrh
  5.      plafónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plafon 2: plafonske cene, norme / plafonsko kreditiranje kmečkih gospodarstev
  6.      pláh  -a -o prid. ( á) 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plah človek, otrok; plaha, nezahtevna ženska; biti plah v družbi; pren., ekspr. plaha misel // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plah nasmeh, pogled; ekspr. plahi koraki; plaho vedenje 2. knjiž. ki se boji; boječ: plaha srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je plaha 3. knjiž. slaboten, šibek: plahi plameni na ognjišču / plaha rdečica na obrazu pláho prisl.: plaho gledati; plaho šepetati, upati / v povedni rabi bilo mu je čudno plaho pri srcu
  7.      plahnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati po obsegu manjši: oteklina že plahni / ekspr. njegov trebušček plahni iz dneva v dan / balon je začel plahneti; pren., ekspr. zaloge hrane plahnijo; premoženje jim je naglo plahnelo 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: družbena moč plemstva je vse bolj plahnela; njegov ugled plahni / volja, zanimanje sta mi začela plahneti / jeza mu že plahni ∙ ekspr. drug za drugim so plahneli iz sobe naskrivaj, neopazno odhajali
  8.      pláhoma  prisl. (ā) knjiž., redko boječe, plašno: plahoma vprašati
  9.      plahôta  -e ž (ó) knjiž. boječnost: divjad je izgubila vso plahoto; zajčja plahota // strah, tesnoba: obšla ga je neka plahota; stresla se je v plahoti
  10.      plahôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko boječ: plahoten otrok / plahotno prebujanje narave
  11.      pláhta  -e ž () 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda ● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi
  12.      plahtáti  -ám nedov.) pog. goljufati, varati: plahtati lahkoverne ljudi / plahtala je sosede, da še vedno žaluje za možem
  13.      pláhtica  -e ž () ekspr. manjšalnica od plahta: pokrili so se z nekako plahtico / kaj boš s tole plahtico zemlje / sneg naletava v plahticah v velikih kosmihbot. navadna plahtica zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti, Alchemilla vulgaris
  14.      plahútast  -a -o prid. (ū) ki plahuta: plahutasti ptiči / ekspr. plahutasta obleka, pelerina vihrajoča, opletajoča
  15.      plahutáti  -ám in plahútati -am nedov.; ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi // plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega 2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta plahutáje: ptič se je plahutaje spustil z veje na tla plahutajóč -a -e: petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi
  16.      plahutàv  -áva -o in plahútav -a -o prid. ( á; ū) ki plahuta: plahutav netopir / plahutave zastave plapolajoče, vihrajoče; pren., knjiž. plahutave misli
  17.      plahútniti  -em dov.) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna 2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo
  18.      plakát  -a m () večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru: nabiti, nalepiti plakat / filmski, reklamni, turistični plakat; plakat za športno prireditev / brati plakat // tako obvestilo z dodanimi likovnimi prvinami: narisati plakat; osnutek, zamisel plakata
  19.      plakáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na plakat: plakatna oblika / plakatna objava sporočila / plakatne barve / plakatna stena stena, na katero se lepijo plakatipapir. plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; um. plakatna tempera
  20.      plakatêr  -ja m () 1. kdor lepi, pritrjuje plakate: plakater je prelepil ograjo s plakati 2. plakatar: bil je znan plakater
  21.      plakéta  -e ž (ẹ̑) 1. manjša, navadno kovinska plošča z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata plaketa 2. tak predmet, ki se uporablja kot priznanje: izročiti komu plaketo / spominska plaketa 3. priznanje v obliki takega predmeta: dobiti, prejeti plaketo / Bloudkove nagrade in plakete
  22.      plámen  -éna mẹ́) 1. tok zelo segretega in svetečega plina, ki nastaja pri gorenju: iz kupa drv se je pokazal plamen; plamen je razsvetljeval okolico; plamen švigne proti nebu, ugasne, zagori; ekspr. plameni ližejo, objemajo, obliznejo streho; veter je pogasil plamene; naravnati, uravnati plamen; ogenj ni le tlel, ampak je gorel s plamenom; nizek, visok plamen; rumeni, škrlatni plameni; plamen bencinskega, plinskega gorilnika; plamen sveče; lica, oči ji gorijo kot plamen; pren., ekspr. plamen oči // ekspr. ogenj: plamen je zajel hišo; nenadoma je bila vsa soba v plamenu, plamenih je gorela 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v njenem srcu gori plamen hrepenenja, ljubezni; zanetili so plamen revolucije, uporaekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. bil je ves v plamenu zanesen, navdušen, razvnet; ekspr. iz oči ji švigajo plameni jeze je zelo jezna, razburjenateh. nevtralni, oksidativni plamen; jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; voj. metalec plamenov orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov
  23.      plaménast  -a -o prid. (ẹ́) podoben plamenu: plamenasta oblika; plamenasta razvrstitev kodrov na kipu / ekspr. cvet plamenaste barve ♦ les. plamenasta tekstura lesa tekstura lesa, ki ima v prerezu obliko plamenov; šol. plamenasta črta element pisane črke v obliki pokončne črte, ki se proti koncema zožuje plaménasto prisl.: plamenasto rdeči listi grma
  24.      plaménček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od plamen: plamenčki gorečih sveč so razsvetljevali sobo; plin je gorel z modrimi plamenčki / ugašajoč plamenček ogenjček / v njej je zagorel plamenček upanja
  25.      plaménec  -nca m (ẹ̄) 1. knjiž., redko plamenček: plamenec bukne in svetloba se razširi po sobi 2. zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem, Phoenicopterus ruber: v živalskem vrtu je rad opazoval plamence ◊ navt. plamenec trikotna signalna zastava; poveljniški plamenec dolg, ozek trak iz blaga za zastave, raznih barv in z oznakami kot znamenje, da ladji poveljuje oficir vojne mornarice

   36.276 36.301 36.326 36.351 36.376 36.401 36.426 36.451 36.476 36.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA