Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (35.726-35.750)



  1.      patologíja  -e ž () 1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji ∙ žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije 2. pog. patološki oddelek v bolnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije 3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe
  2.      patolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patologe ali patologijo: patološka preiskava, raziskava / patološki oddelek v bolnici / patološka anatomija; patološka fiziologija veda o življenjskih procesih pri bolezenskih ali nenormalnih življenjskih pogojih organizma // bolezenski: patološki pojavi; patološko stanje bolnika se slabša / pri pesniku je opaziti patološka nagnjenja
  3.      pátos  -a m () pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos
  4.      patriárh  -a m () 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike
  5.      patriarhálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na patriarhat 1: patriarhalna ureditev prvotne družbe / patriarhalna družina; patriarhalno gospodarstvo / patriarhalni odnosi 2. ekspr. idiličen, idealiziran: spomini na nekdanje patriarhalno življenje 3. ekspr. nesodoben, zastarel: imel je patriarhalne nazore o vzgoji ● ekspr. pri tej hiši vlada patriarhalni red odloča, ukazuje mož; ekspr. pisatelj je dočakal patriarhalno starost zelo visoko
  6.      patriarhát  -a m () 1. soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji očetje: nastanek patriarhata; matriarhat in patriarhat 2. zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarhat ♦ rel. oglejski patriarhat
  7.      patriarhíja  -e ž () zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: srbska patriarhija
  8.      patrícij  -a m (í) 1. pri starih Rimljanih pripadnik bogatega, vplivnega družbenega sloja: sodstvo in magistrature so bile v rokah patricijev; plebejci in patriciji 2. v srednjem veku pripadnik meščanskega sloja, zlasti plemiškega rodu: dubrovniški patriciji; palače ljubljanskih patricijev
  9.      patrícijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na patricije: rimske patricijske družine / fevdalni dvorci in patricijske hiše / drama iz življenja zagrebške patricijske družbe / doseči patricijski naslov
  10.      patrimoniálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na patrimonij: patrimonialno posestvo / patrimonialna pravica / patrimonialna oblast javna oblast, združena z zemljiško lastnino; patrimonialno sodstvo sodstvo zemljiškega gospoda
  11.      patriót  -a m (ọ̑) kdor ljubi domovino; rodoljub, domoljub: bil je velik patriot; ulica se imenuje po znanem patriotu ∙ ekspr. lokalni patriot kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino
  12.      patriotízem  -zma m () 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma 2. v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma
  13.      patróla  -e ž (ọ̑) patrulja: blizu vasi hodi sovražnikova patrola / na avtomobilski cesti so okrepili prometne patrole / skupina šestih mož je šla v patrolo
  14.      patrologíja  -e ž () rel. raziskovanje del, naukov krščanskih pisateljev iz prvih sedmih stoletij
  15.      patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo
  16.      patronánca  -e ž () knjiž. pokroviteljstvo: razstava je bila pod patronanco galerije
  17.      patronát  -a m () 1. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: prevzeti patronat; imeti patronat nad šolo / biti pod patronatom 2. zgod., nekdaj pravice in obveznosti ustanovitelja beneficija
  18.      patronáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na patronat: patronatne dolžnosti / patronatno pravo
  19.      patronátski  -a -o prid. () nanašajoč se na patronat: patronatske dolžnosti / odpovedati se patronatski pravici
  20.      patronáža  -e ž () zdravstveno varstvo, ki skrbi za otroke, bolnike na domu: instruktorica za patronažo
  21.      patronážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na patronažo: patronažna sestra / patronažna služba
  22.      patrónski  -a -o prid. (ọ̑) patronaten, patronatski: deželni stanovi so imeli nad krajem patronsko pravico / patronski gospod
  23.      patrúlja  -e ž (ú) skupina vojakov, ki sistematično opazuje, pregleduje položaj, stanje na določenem področju: patrulja je v gozdu opazila sovražnikove čete / graničarska, partizanska patrulja ♦ voj. obhodna patrulja // navadno s predlogom sistematično opazovanje, pregledovanje položaja, stanja na določenem področju: oditi na patruljo; pošiljati vojake na stražo in v patrulje ● publ. ustavila ga je leteča patrulja motorizirana prometna milica
  24.      páv  -a m () velika domača ptica z zelo dolgim, živo pisanim repom: gojiti pave; hodi, nosi se, šopiri se kot pav; bila je nečimrna kot pav ∙ ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom
  25.      Pável  -vla m (ā) ekspr., navadno v zvezi Peter ali Pavel kdorkoli: naj bo Peter ali Pavel, ne bom ga poslušal / ne bom potreboval ne Petra ne Pavla nikogar

   35.601 35.626 35.651 35.676 35.701 35.726 35.751 35.776 35.801 35.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA