Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (35.701-35.725)


  1.      pášček  -čka m (ȃ) manjšalnica od pas: narediti, zavezati pašček / zamenjati obrabljeni pašček za uro / lastovke z bleščečimi paščki ♪
  2.      pášen  -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na paša ž: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem ♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo ♪
  3.      paševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši ♪
  4.      pášinec  -nca m (ȃ) nar. belokranjsko pašnik: pašinci so že ozeleneli; gnati živino na pašinec / vaški pašinci ♪
  5.      pášnik  -a m (ȃ) s travo porasel svet, namenjen za pašo: za vasjo je pašnik; ograditi pašnik z žico; na teh pašnikih se lahko preredi veliko živine; prostrani pašniki; plačilo za uporabo pašnika / dolinski, planinski pašnik; skupni, vaški pašnik; pašnik za govedo, ovce ♦ agr. čredinski pašnik z ograjenimi deli ♪
  6.      pašnína  -e ž (ȋ) plačilo za uporabo pašnika: dobiti pašnino ♪
  7.      pášniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pašnik: pašniški svet; tu so obsežna pašniška področja / pašniška trava / pašniška živinoreja / pašniška zadruga ♦ vet. pašniška tetanija tetanija, ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši ♪
  8.      pášnja  -e ž (ā) star. paša, pasenje: poleg pašnje opravlja tudi druga dela pri hiši / pašnja goveda ♪
  9.      pášten  -tna m (ā) nar. primorsko terasa, terasast svet, zasajen s trto: nanovo zasaditi pašten; obrani vinogradi na paštnih ♪
  10.      paštétka  in pastétka -e ž (ẹ̑) gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: pripraviti paštetke; za začetno jed so postregli s paštetkami // tak nadev, kuhan ali pečen: jetrne paštetke ♪
  11.      pát  -a m (ȃ) šah. položaj v igri, v katerem kralj ni napaden, vendar nima prostega polja za potezo: beli je upošteval možnosti pata ∙ publ. oboroževalna tekma vodi v neizbežen pat v neodločen položaj; neskl. pril.: pat pozicija ♪
  12.      patakón  -a m (ọ̑) nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon ♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju ♪
  13.      patènt  -ênta m (ȅ é) 1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: dobiti patent za nov stroj; zaščititi izum s patentom; zakon o patentih ♦ jur. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo // listina, s katero se daje izumitelju ta pravica: izdati patent; podpisati patent 2. zgod. zakon, listina, s katero je vladar podeljeval naslove, pravice, službe: razglasiti patent / februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; nevoljniški patent v fevdalizmu zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo 3. pog. rob (oblačila) v patentnem vzorcu: plesti, sparati patent; patent pri jopi ● pog. torba s pokvarjenim patentom s pripravo za zapiranje ♪
  14.      patênten  -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na patent 1: patentni urad; patentna pisarna; patentna prijava / patentna pravica / patentna listina 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste bolj popolne, dovršene lastnosti, značilnosti: kupila je nekaj navadnih in nekaj patentnih kozarcev za vkuhavanje; patentna ključavnica; patentna okna / patentni svinčnik ◊ obrt. patentni vzorec vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj ♪
  15.      páter  -tra m (á) član samostanskega reda, ki je duhovnik; oče: sprejel ga je star pater / kot pristavek k imenu pater [p.] Stanislav Škrabec ♪
  16.      paternóster  -tra m (ọ́) teh. neprekinjeno krožno delujoče dvigalo s kabinami ali predali za prevoz oseb ali tovora: paternoster v skladišču se je pokvaril ♪
  17.      paternóšter  -tra [tudi tǝr] m (ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru ♪
  18.      patético  [-ko] prisl. (ẹ̄) muz., označba za izraz izvajanja vzneseno ♪
  19.      patétičen  -čna -o prid. (ẹ́) pretirano navdušen, pretirano vznesen: patetičen govor; patetična deklamacija / spregovoril je s patetičnim glasom; patetično vedenje / patetičen slog pisem / patetičen človek ♪
  20.      patétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost patetičnega: patetičnost govora ♪
  21.      patétika  -e ž (ẹ́) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: njegova patetika je vzbudila posmeh; slabš. frazerska patetika / pri predavanju je zašel v patetiko ♪
  22.      pátina  -e ž (ȃ) 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino ♪
  23.      patnúšter  -tra m (ú) nar. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov) ♪
  24.      pátogenéza  -e ž (ȃ-ẹ̑) med. nastanek in razvoj bolezni: patogeneza raka ♪
  25.      patológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za patologijo: posvetovanje patologov ♪

   35.576 35.601 35.626 35.651 35.676 35.701 35.726 35.751 35.776 35.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA