Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (35.176-35.200) 
- otróven -vna -o prid. (ọ̄) zastar. strupen: otrovna pijača / otrovno ozračje ♪
- otŕpel -pla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) negiben, tog, manj občutljiv: od mraza ima otrpel obraz; otrpli prsti / ekspr. vsa otrpla je čakala do jutra / te živali otrple počakajo pomladi / otrplo stanje; pren., knjiž. otrpla tišina, žalost ♦ med. težje in počasneje gibljiv; manj občutljiv; prim. otrpniti ♪
- otrpévati -am nedov. (ẹ́) postajati negiben, tog, manj občutljiv: roke so jim otrpevale od mraza ♪
- otŕplica -e ž (ȓ) knjiž., redko otrplost, odrevenelost: zdramiti se iz otrplice ♪
- otŕpniti -em dov. (ŕ ȓ) postati negiben, tog, manj občutljiv: od mraza mu je otrpnil obraz; prsti so mu otrpnili / ekspr. otrpniti od strahu; pren., knjiž. čas je nekako otrpnil; njene misli so otrpnile v bridkem spoznanju otŕpnjen -a -o star. otrpel: govoril je, kakor bi imel otrpnjen jezik; od mraza otrpnjene roke; prim. otrpel ♪
- otŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) nar., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: narahlo je otrznil vrata in pogledal v sobo otŕznjen -a -o: otrznjeno okno ♪
- Óttov -a -o [otov] prid. (ọ̑) strojn., v zvezi Ottov motor in ottov motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin: vgraditi Ottov motor ♪
- ótva -e ž (ọ̑) knjiž., redko (velika) divja raca: nad jezerom poletavajo otve ♪
- otvárjati -am nedov. (á) raba peša 1. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpirati: otvarjati sestanek, skupščino / otvarjati razstavo 2. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: otvarjati novo cesto; slavnostno otvarjajo obnovljeno kegljišče ● zastar. otvarjati vrata na stežaj odpirati ♪
- otvézati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) nar. koroško privezovati, navezovati: otvezati kravo k jaslim, psa na vrvico ♪
- otvorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od otvoriti: otvoritev zborovanja / otvoritev razstave / otvoritev ceste, nove avtobusne linije ♦ šah. otvoritev igre začetna poteza igre; indijska otvoritev // prireditev ob slovesni izročitvi česa v javno, splošno uporabo: biti na otvoritvi; na večer pred otvoritvijo so imeli nastopajoči zadnje vaje ♪
- otvóriti -im dov. (ọ̄) raba peša 1. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpreti: otvoriti kongres, zborovanje; sejo otvori predsednik / otvoriti razstavo 2. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: otvoriti cesto, most; otvorili so novo šolo ● zastar. deklica naglo otvori okno odpre otvórjen -a -o: cesta bo otvorjena prihodnje leto ♪
- output -a [áu̯t-] m (ȃ) elektr. 1. rezultat računalniške obdelave podatkov: prikaz outputa; input in output 2. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke iz procesne enote, izhod: zaslonski output ♪
- outsider -ja [áu̯tsájd-] m (ȃ-ȃ) 1. žarg., šport. kdor ima na tekmovanju malo možnosti za zmago: tekmovalci so se razdelili na dve skupini — boljše igralce in outsiderje / njihovo moštvo je letos igralo vlogo outsiderja 2. publ. kdor ni vključen v kako skupnost, obstranec: vsi junaki v romanu so outsiderji in bohemi; družbeni outsider ♪
- outsiderski -a -o [áu̯tsájd-] prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na outsiderje: outsidersko igranje / pisatelj opisuje outsiderski položaj glavnega junaka ♪
- òv in óv medm. (ȍ; ọ̑) izraža telesno ali duševno trpljenje: ov, je zastokal ♪
- ovácija -e ž (á) nav. mn. z glasnim pozdravljanjem, vzklikanjem izraženo navdušenje, odobravanje: dirigent je bil deležen velikih ovacij; predlog je bil sprejet z ovacijami / govorniku so priredili dolgotrajne ovacije ♪
- ovádba -e ž (ȃ) 1. glagolnik od ovaditi: med vojno je živel od ovadb; grozila mu je z ovadbo / navesti čas ovadbe 2. kar je z ovadbo sporočeno: ugotavljati utemeljenost ovadbe / brati, dati, vložiti ovadbo; anonimna, pismena ovadba ♦ jur. kriva ovadba ki ni v skladu z dejstvi ♪
- ováditi -im dov. (á ȃ) 1. sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji: izdajalec ga je ovadil policiji; nekdo ga je ovadil, da se pri njem zbirajo člani odporniškega gibanja 2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: tihotapci so imeli srečo, da jih ni nihče ovadil; ovaditi tatu // zastar. povedati, sporočiti sploh: ovadil nam je njegove namene; niti z eno kretnjo se ni ovadil izdal ováden -a -o: biti ovaden policiji ♪
- ovájanje -a s (ā) glagolnik od ovajati: ovajanje in zapiranje svobodomislecev; ovajanje za denar ♪
- ovál -a m (ȃ) 1. kar je ovalne oblike: izrezal je oval iz kartona in z njim zaprl odprtino; portret v ovalu / polni oval njenega obraza 2. večji krožnik ovalne oblike: naložiti meso na oval / veliki ovali izbranih jedi ♪
- oválen -lna -o prid. (ȃ) po obliki podoben enakomerno (jajčasto) sploščenemu krogu: rastlina z velikimi ovalnimi listi; ima ovalen obraz / ovalna oblika izreza ♪
- oválnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost ovalnega: ovalnost obraza ♪
- ovárij -a m (á) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca; jajčnik: nerazviti ovariji ♪
- ôvca -e stil. -é ž, rod. mn. ôvc in ovác (ó) 1. manjša domača žival, ki se goji zlasti zaradi volne: ovca beketa, bleja; pasti, striči ovce; čreda, trop ovc; razbežali so se kakor ovce; krotek kot ovca / merino ovca z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz Španije ♦ agr. karakul ovca z rahlo kodrasto, navadno črno dlako, po izvoru iz osrednje Azije; ovca mesnate pasme; vet. metljava ovca; zool. divja ovca zlasti v gorah živeča žival temne ali svetle barve, katere samec ima navadno velike, spiralasto zavite rogove, Ovis // ovčja samica: pomolsti ovco; breja ovca; ovca in jagnje 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: vse življenje je bil ponižna ovca ● ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; slabš. garjava
ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico; ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek; knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni ♪
35.051 35.076 35.101 35.126 35.151 35.176 35.201 35.226 35.251 35.276