Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (34.351-34.375)



  1.      oogónij  -a m (ọ̑) biol. rastlinski ženski spolni organ
  2.      òp  medm. () pog. 1. izraža zavrnitev: op, tako pa ne bo šlo 2. izraža opravičilo: ko se je zadel obenj, je zamrmral: op
  3.      òpa  medm. () pog. 1. izraža zavrnitev: opa, kaj pa govoriš 2. izraža opravičilo: ko se je obrnil, mu je stopil na nogo in dejal samo: opa
  4.      opáhati  -am dov.) nar. otepsti: opahati sneg s suknjiča; opahati si prašno obleko
  5.      opahníti  in opáhniti -em, tudi opáhniti -em dov. ( á; á ā) 1. knjiž. opihniti: ko je stekla mimo njega, ga je rahlo opahnila 2. nar. vreči, dati: slekel je plašč, zvil ga in ga opahnil čez ramo (F. Finžgar)
  6.      opájati  -am nedov. (ā) 1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem 2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost opájati se biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine ∙ knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje opajajóč -a -e: opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota
  7.      opál  -a m () drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja: prstan z opalom ◊ min. mlečni opal mlečne barve in motnega sijaja; tekst. opal fina bombažna tkanina mlečne barve in motnega leska
  8.      òpala  medm. () pog. izraža opravičilo: opala, nisem vas hotel zadeti
  9.      opalíti  in opáliti -im, in opáliti -im dov. ( á; á) star. 1. ožgati, osmoditi: ogenj je opalil drva; opalil se boš, če boš stal tako blizu ognja; ob svetilki si je opalil lase / sonce ga je opalilo / premočno škropivo lahko opali liste / slana je opalila vinograde 2. udariti: molči, če ne te opalim; opalil ga je z jermenom po hrbtu / kot kletvica bes te opali opáljen -a -o: opaljen obraz; opaljen od sonca; od slane opaljena ajda
  10.      opárek  -rka m () pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: kamilični oparek / umivati se z oparkom iz brezovega listja
  11.      oparína  -e ž (í) med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare: dobiti oparine / oparina na roki
  12.      opáriti  -im dov.) 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje ● star. opariti kruh popariti opárjen -a -o: oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode
  13.      opárnica  -e ž () nar. trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi; črni trn: ob poti rasteta oparnica in češmin; nabirati oparnice; marmelada iz oparnic
  14.      òpártovski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na opart: opartovski elementi v grafiki / opartovska smer
  15.      opàs  in opás -ása m ( á; ) knjiž., redko pas: svilen opas / voda mu sega do opasa / granitni opasi hiše
  16.      opasáč  -a m (á) žarg., voj. (vojaški) pas: komandant si je popravil opasač
  17.      opásati  opášem dov. () 1. dati, namestiti komu pas: obleči in opasati otroka; počakaj, še opasati se moram // narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasati jermen / opasati meč, sabljo; opasal si je oselnik in šel kosit; opasati si predpasnik 2. knjiž. obdati, obkrožiti: mesto so opasali z bodečo žico opásan -a -o: v sobo je stopil opasan z belim predpasnikom; tempelj je v notranjščini opasan z zlatom ima proge, črte iz zlata; opasana je bila s svilenim trakom
  18.      opásen  -sna -o prid., opásnejši (á ā) zastar. nevaren: ta pot je opasna / položaj se mu zdi opasen / opasen sovražnik / taka rana je opasna opásno prisl.: opasno zboleti
  19.      opasílo  -a s (í) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo opasilo ● nar. zahodno opasilo sveč okoli stebra pas
  20.      opásnica  -e ž () star. pas, trak: platnena opasnica; bila je znana tkalka opasnic in trakov / čez krilo ima dve temnejši opasnici
  21.      opásnik  -a m () 1. knjiž., redko sramni pas: črnci z opasniki okrog ledij 2. zastar. predpasnik: priveže si pisan opasnik
  22.      opasováti  -újem nedov.) 1. dajati, nameščati komu pas: opasovati otroka; oblačil in opasoval se je kar med tekom // delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasovati meč; opasovati si predpasnik 2. knjiž. obdajati, obkrožati: okope so opasovali z žičnimi ovirami / hišo opasuje lesen hodnik; hribovje v polkrogu opasuje ravnino
  23.      opásti  opádem dov., stil. opàl opála (á ā) 1. knjiž. padajoč pokriti: sneg je opadel planine 2. zastar. odpasti: zaradi suše je opadlo precej sadja 3. zastar. omahniti, pasti: prijel se je za stol, da ne bi opadel
  24.      opázen  -zna -o prid., opáznejši (á ā) ki se da opaziti: komaj opazen smehljaj; v teh črticah je opazen Cankarjev vpliv; opazna napaka, razlika; raze na izdelku so precej opazne // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: opazna obleka; rad uporablja opazno besedišče; opazno vedenje ∙ publ. naš tekmovalec je dosegel opazno sedmo mesto zelo dobro opázno prisl.: opazno se oblačiti, vesti; komaj opazno se premikati; njegova naloga je opazno boljša
  25.      opazíti  in opáziti -im dov. ( á ) 1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu; nič posebnega nisem opazil na njem; v temi ni mogel opaziti ovire; tak drobec lahko opazimo s prostim očesom; nasproti vozeči avtomobil je prepozno opazil; razpoka se že od daleč opazi // zaznati sploh: opazili so, da zdaj slabše sliši / opazil sem, da pri tem delu nič ne pomenim; z zadovoljstvom je opazila, da sta se pobotala // zaznati, da kaj je, obstaja: opaziti spremembo; opaziti prve znake bolezni; na trgu se že opazi zvišanje cen 2. knjiž. postati pozoren na koga zaradi izrednih uspehov, dela: mladega umetnika so kmalu opazili; želel je, da bi ga opazili in mu dali priznanje / kritiki so pesniško zbirko opazili / na plesu so jo vsi opazili vzbudila je občudovanje zaradi izredne lepote, uglajenega vedenja opazívši zastar.: opazivši, da je sama, je zajokala opážen -a -o: opažen pojav; ko je videl, da je opažen, je stopil bliže; kot slikar je že opažen

   34.226 34.251 34.276 34.301 34.326 34.351 34.376 34.401 34.426 34.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA