Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (33.901-33.925)


  1.      ohlódje  -a s (ọ̑) star. več hlodov, hlodi: hrastovo ohlodje / utrditi nasip z ohlodjem ♪
  2.      óhm  tudi óm -a [om] m (ọ̑) fiz. enota za merjenje električnega upora, električne upornosti ♪
  3.      ohmélje  -a s (ẹ̑) bot., v zvezi evropsko ohmelje grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Loranthus europaeus ♪
  4.      óhmski  tudi ómski -a -o [om-] prid. (ọ̑) elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti ♪
  5.      ohó  in ohò medm. (ọ̑; ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: oho, tudi ti si prišel 2. izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: oho, počasi mi postaja jasno 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oho, fantje, tako pa ne bo šlo naprej ♪
  6.      ohódek  -dka m (ọ̑) star. neprijeten opravek, sitnost: vse to mu je prizadelo mnogo ohodkov / z njim noče imeti ohodka ♪
  7.      ohohó  tudi òhòhò medm. (ọ̑; ȍ-ȍ-ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: ohoho, kaj pa vidva tukaj 2. izraža posmeh: ohoho, prav ti je ♪
  8.      ohólost  -i ž (ọ́) knjiž. velika ošabnost, velika prevzetnost: zaradi oholosti je nepriljubljen / očitala mu je oholost in surovost ♪
  9.      ohripéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati hripav: od dolgotrajnega kričanja je ohripela / glas mu je ohripel ohripèl in ohripél -éla -o: ohripela ženska ♪
  10.      ohromélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje ohromelega: zaradi ohromelosti ne more premikati rok; ohromelost udov; pren. duhovna ohromelost ● knjiž. otroška ohromelost otroška paraliza, poliomielitis ♦ med. popolna ohromelost ♪
  11.      ohrométi  -ím dov. (ẹ́ í) postati hrom: zadela ga je kap in je ohromel / ohromela mu je desna stran; pren. njegova volja je polagoma ohromela ohromèl in ohromél -éla -o: ohromela noga ♪
  12.      ohromítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti ♪
  13.      ohromíti  -ím dov., ohrómil (ȋ í) 1. narediti kaj hromo: ohromiti mišico; strup mu je ohromil ude // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je ohromil, da ni mogel misliti; pren. ohromiti pogum, voljo 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: stavka je ohromila industrijo / aretacije so ohromile dejavnost organizacije // zelo zavreti, otežiti: ohromiti promet v mestu ohromljèn -êna -o: bolnik se je zbudil ves ohromljen ♪
  14.      óhrovt  -a m (ọ̑) zelju podobna kulturna rastlina z nagubanimi listi: saditi ohrovt ♦ vrtn. brstični ohrovt ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov; listnati ohrovt ♪
  15.      oídij  -a m (í) agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline, pepelasta plesen: škropiti proti oidiju ♪
  16.      òj  medm. (ȍ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oj, kako se mi smili; oj, saj ni več veselja zame / star. oj nespameti kakšna nespamet 2. izraža veselje, razigranost: oj prijatelji, še bo lepo 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oj, kje ste; oj ti, nič ne odgovoriš ♪
  17.      ojá  medm. (ā) pog. izraža pritrjevanje: »Rad hodiš v šolo?« »Oja.«; prim. da, ja ♪
  18.      ojačeválen  -lna -o prid. (ȃ) grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov ♪
  19.      ojačeválnica  -e ž (ȃ) elektr. prostor, kjer so ojačevalne naprave: nova ojačevalnica ♪
  20.      ojačeválnik  -a m (ȃ) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine: popraviti ojačevalnik / elektronski ojačevalnik ki ima elektronke ali tranzistorje; gramofonski ojačevalnik; napetostni ojačevalnik ki povzroča povečanje izhodne napetosti ♪
  21.      ojačeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. utrjevati, krepiti, večati: ojačevati mišice / steklena krogla je ojačevala svetlobo ♦ elektr. ojačevati napetost povečevati njeno izhodno vrednost; grad. ojačevati povzročati večjo nosilnost ♪
  22.      ojáčiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z gibanjem je ojačil mišice / ojačiti rob platnic s trakom ♦ elektr. ojačiti napetost povečati njeno izhodno vrednost; grad. ojačiti povzročiti večjo nosilnost ojáčen -a -o: ojačena napetost ♪
  23.      Ojdípov  tudi Oidípov -a -o [oj-] prid. (ȋ) psih., v zvezi Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta: proučevati Ojdipov kompleks ♪
  24.      ojé  -ésa s (ẹ̑) drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival: vola sta se upirala in skušala preskočiti oje; stopil je pred oje in prijel konja za brzdo ♪
  25.      ójéj  in ójèj in ojéj in ojèj medm. (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-ȅ; ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojej, kako ste se udarili; ojej, luč je ugasnila ♪

   33.776 33.801 33.826 33.851 33.876 33.901 33.926 33.951 33.976 34.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA