Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (32.176-32.200)


  1.      nogálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: predica je pritiskala na nogalnico ♪
  2.      nogálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: predica je pritiskala na nogalnik; nogalnik pri šivalnem stroju // pedal (pri kolesu): pritisnil je na nogalnike ♪
  3.      nogavíca  -e ž (í) nav. mn. pleteno oblačilo za na nogo: obuti nogavice; plesti nogavice; strgati si nogavico; bombažne, najlon(ske), volnene nogavice; debele nogavice / dolge nogavice ki segajo čez kolena; kratke nogavice ki segajo do gležnjev ali malo čez gležnje; elastične nogavice; hlačne nogavice ženske nogavice in hlačke, izdelane v enem kosu; mrežaste nogavice; ženske nogavice; nogavice brez šiva, pog. brez črte ∙ ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje ♪
  4.      nogavíčarstvo  -a s (ȋ) nogavičarska obrt: nogavičarstvo je bilo v teh krajih zelo razvito ♪
  5.      nogomèt  -éta m (ȅ ẹ́) športna igra, pri kateri igralci z brcanjem spravljajo žogo v gol: igrati nogomet; tekmovati v nogometu; publ. pokazali so lep nogomet / razvoj jugoslovanskega nogometa ♦ šport. mali nogomet pri katerem igra samo sedem igralcev na sorazmerno manjšem igrišču ♪
  6.      nogométen  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nogomet: jugoslovanska nogometna reprezentanca; nogometno moštvo / nogometna tekma / nogometna žoga; nogometno igrišče ♦ nav. mn., šport. nogometni čevelj obuvalo z nastavki na podplatih, zlasti za igranje nogometa ♪
  7.      nóht  -a m, mn. stil. nohtóvi (ọ̑) nav. mn. roževinasta ploščica na koncih prstov človeka: nohti rastejo, se lomijo; pog. noht je šel dol je odpadel; barvati (si), lakirati nohte; gristi, ostriči nohte; ekspr. od bolečine je zaril nohte v laket; ekspr. kri mu je udarila izza nohtov; z nohti mu je razpraskala obraz; dolgi, negovani nohti / čistiti si nohte / nohti na nogi, na roki; noht na palcu; lak, škarjice za nohte ∙ ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; ekspr. niti za noht cele kože ni na njem zelo je poškodovan; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič ♪
  8.      nóhtek  -tka m (ọ̑) manjšalnica od noht: postriči otroku nohtke; nohtek na mezincu / ekspr. boji se za svoje lakirane nohtke ∙ ekspr. niti za nohtek ni podoben materi prav nič ♪
  9.      nokôta  in nokóta -e ž (ó; ọ̑) bot. travniška rastlina s pernatimi listi in metuljastimi cveti v socvetjih, Lotus: močvirska, navadna nokota ♪
  10.      noktúrno  -a m (ȗ) muz. krajša skladba liričnega, otožnega značaja, navadno klavirska: zaigrati nokturno; Chopinovi nokturni ♪
  11.      nomád  -a m (ȃ) nav. mn. 1. pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: nomadi so odgnali svoje črede proti jugu; selitve nomadov / pastirski nomadi // kdor se seli iz kraja v kraj: beduini, cigani so nomadi; nomadi in poljedelci 2. publ., navadno s prilastkom kdor pogosto potuje, se seli iz kraja v kraj: monterji, trgovski potniki in drugi sodobni nomadi / motorizirani, turistični nomadi ♪
  12.      nomádski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nomade: nomadska področja v Afriki / nomadska živinoreja / nomadsko pleme / izbral si je nomadski način življenja ♪
  13.      nomádstvo  -a s (ȃ) 1. gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: v nekaterih afriških deželah je nomadstvo še precej pogosto / gorsko pašništvo se je omejilo na poletno nomadstvo 2. publ. pogosto preseljevanje, popotovanje: naveličal sem se nomadstva / motorizirano, počitniško nomadstvo ♪
  14.      nominácija  -e ž (á) v ameriškem okolju imenovanje, določitev (uradnega) kandidata stranke: prizadevati si za nominacijo / nominacija za predsedniškega kandidata // imenovanje, določitev kandidata sploh: iz protesta je zavrnil nominacijo za oskarja ♪
  15.      nominála  -e ž (ȃ) filat. v denarni enoti izražena vrednost, navedena na znamki: znamka z nominalo en dinar ♪
  16.      nominálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. publ. ki je kaj samo glede na pravno, uradno stanje: nominalni in idejni avtor; ostal je le še nominalni šef države / nominalna in stvarna enakopravnost / aktivni in nominalni člani 2. lingv. nanašajoč se na samostalniške in pridevniške besede: nominalni stil; njegovi stavki so največkrat nominalni / nominalna funkcija besede / nominalna deklinacija imenska sklanjatev 3. ekon. izražen v denarnem znesku: nominalni osebni dohodek; nominalni stroški / nominalno povečanje proizvodnje ◊ elektr. nominalna napetost nazivna napetost; fin. nominalna vrednost v denarni enoti izražena vrednost, navedena na denarju, vrednostnih papirjih; strojn. nominalna mera imenska mera; voj. nominalna atomska bomba atomska bomba, katere eksplozijska moč je enakovredna moči eksplozije 20.000 ton trinitrotoluola nominálno prisl.: nominalno povečati dohodek; on je predsednik samo še nominalno ♪
  17.      nómos 1 in nóm -a m (ọ̑) pri starih Grkih obredna pesem v čast bogu Apolonu: peti nomose / ritmični nomos ◊ lit. urejena kompozicijska sorazmernost delov in celote umetniškega dela ♪
  18.      nómos 2 in nóm -a m (ọ̑) v starem Egiptu večja upravna enota ♪
  19.      nóna 1 -e ž (ọ̑) muz. interval v obsegu devetih diatoničnih stopenj: zaigrati nono // deveta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
  20.      nóna 2 -e ž (ọ̑) nar. primorsko stara mati, babica: nona je dočakala visoko starost ♪
  21.      nónij  -a m (ọ́) teh. pomožno merilo za določanje vrednosti, manjših od najmanjših enot skale na merilni pripravi ♪
  22.      nónkonformízem  -zma m (ọ̑-ȋ) knjiž. odklanjanje in neupoštevanje družbenih ali skupinskih norm kljub osebnim težavam, škodi: imel je težave zaradi svojega nonkonformizma ♪
  23.      nónsens  -a m (ọ̑) knjiž., navadno v povedni rabi nesmisel, neumnost: tak postopek je nonsens; to je nonsens ♪
  24.      nónstòp  in nón stòp -ôpa m (ọ̑-ȍ ọ̑-ȏ) 1. poslovanje v trgovinah, delavnicah brez opoldanskega odmora: vpeljati nonstop 2. šport. zadnji trening pred tekmovanjem v smuku: nastopiti na nonstopu; neskl. pril.: nonstop trgovina; nonstop poslovanje; prisl.: trgovina posluje nonstop; odprto (je) nonstop / ekspr. teleprinterji so delali nonstop podnevi in ponoči ♪
  25.      nonšalánsa  in nonšalánca -e ž (ȃ) knjiž. 1. sproščenost, neprisiljenost: elegantna, izbrana, velemestna nonšalansa / prizor je odigral z nonšalanso 2. ravnodušnost, brezbrižnost: minevanje ljubezni zaradi nonšalanse ♪

   32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226 32.251 32.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA